Paradižniki

Kumara Sachikaze

2010-08-04T13:18:00.000-07:00

Kumara Sachikaze (cucumis sativus), ponovno hibrid, vendar me je premagal poseben izgled - enostavno sem jo morala imeti. Japonska sorta zraste v dolžino 25-40cm. Izgled je nekaj posebnega -temno zelena, tanka, pokrita s špičastimi izboklinami. Res lepa kumara. Naj vas "bodice" ne prestrašijo - mladih ni potrebno lupiti. Tudi okus in tekstura sta med boljšimi, semen je malo.

Imam samo 2 sadiki, ki rasteta na neprimernem mestu. Dovolj bo za nekaj kumaric in za seme. Me prav zanima, kakšna bo f2 generacija.

Antilska kumarica

2010-07-28T05:13:00.000-07:00

Antilsko kumarico (Cucumis anguria) gojimo tako kot njegovo sorodnico, navadno kumaro (cucumis sativus). Tvori 4-8 cm dolge zelene plodove, ki so prekriti s tako imenovanimi bodicami. Komarice obiramo in konzumiramo mlade - ni jih potrebno lupiti, saj je lupina z bodicami še mehka, zato pohrustamo kar celo. Okus mladih antilskih kumaric se ne razlikuje od ostalih običajnih kumar. Starejši plodovi postanejo grenki.

Obstaja več različnih sort antilskih kumaric (po angleško Gherkin). Najbolj poznani sta bodičasta sorta (West Indian) Burr in gladka sorta (brez bodic) Liso Calcuta.

Poletna bučka Zephyr

2010-07-22T06:24:00.000-07:00

Zephyr (cucurbita pepo) je grmičasta, podolgovata sorta bučk z rahlo nagnjenim vratom, 2/3 rumene in 1/3 zelene barve, krasijo pa jo nežne, bele črte. Lupina je tanka in jo ni potrebno lupiti. Okus je odličen - sladkast in bogat, vendar nevsiljiv, rahlo spominja na oreščke. Prve plodove lahko oberemo po 54. dnevu od sejanja na prosto. Obiramo jih, ko dosežejo dolžino približno 15cm.

Je hibrid (označeni so z f1) med sorto Yellow crookneck (rumena zvita) in sorto, ki je križanec med Delicato in rumenim tipom Acorn (želodastih) buč. Delicata je odlična buča (zgodnja zimska buča) - predvsem je primerna za presno uživanje (zato menim, da ne sme manjkati na vrtu ljubiteljev surove zelenjave).

Tudi Zephyr bučka je odlična presna - v solati ali pa kar tako. Tole "nadbučko" priporočam vsem!

Skratka, bučka je lepa, dobra in produktivna. Še tisti f1 ji "skinemo", pa bo. Bomo videli, kakšna bo f2 generacija iz shranjenega semena. Zelo fajn bi bilo imet stabilizirano sorto.

Bučevke v juliju

2010-07-14T05:41:00.000-07:00

Kumara Richmond green, pred njo vijoličen stročji fižol (sejan konec junija), desno bučke Round french, spredaj pa muškatna buča Trombetta

Lubenica Cobb gem

Levo tajska melona, desno Tahitian butternut buča

Kačasta buča Trichosanthes cucumerina

Bučka romanesco

Bučka Round french

Bučka Zephyr

Kumara Long white

Antilska kumarica

Kumara Boston pickling

Kumara Poona Kheera - moški in ženski cvet

Kumara Ginsei, posejana v sredini junija

Kumara Owari Aodai, posejana prejšnji teden

Tomatillo

2010-07-07T05:49:00.000-07:00

Tomatillo (physalis ixocarpa), sorodnik paradižnika iz družine razhudnikovk, je zelo zanimiva rastlina enoletnica. V višino zraste do približno 1 metra. Rumeni cvetovi tvorijo plodove v simpatičnih lampijončkih, ki se posušijo in razprejo, ko je plod zrel. Okusa plodov ne morem primerjat z nobeno zelenjavo, ki jo običajno najdemo na slovenskih policah. Imajo posebno sadno aromo in je obenem sladek in kiselkast. Plodovi so zelo sočni in kompaktni.

Tomatillo gojimo podobno kot paradižnik kar se tiče časa in načina sejanja ter sajenja, le da mu ne odstranjujemo stranskih poganjkov, ampak pustimo, da nastane lep grmiček. Potrebna je tudi opora. Priporočeno je gojiti več sadik zaradi opraševanja.

Obstaja več sort tomatilla, ki se razlikujejo po barvi, okusu, velikosti... Lani sem gojila rumenega, vijoličnega in zelenega (Cisineros), letos pa samo sorto Cisineros (zaradi "racionalizacije").

Cis(i)neros tvori večje plodove od ostalih, saj v dolžino merijo tudi okrog 7 cm. Plodovi ostalih sort so namreč znatno manjši.

Plodove je najboljše uživati presne. Lahko jih jemo "kar tako", ali pa iz njih iztisnemo sok, ki je nadvse prijeten zaradi sladko-kislega razmerja in sadne arome. V Mehiki tomatillčke uporabljajo za pripravo značilne salse verde, seveda jih lahko pripravimo tudi v solati ali z avokadom v guacamole.

Brez njih ne bi bilo gnoja

2010-07-07T03:53:00.001-07:00

Moje kobile, polnokrvne angležinje, ki živijo 365 dni na leto na svobodi. Iztrebke čez zimo odlagajo v odprti štali, drugače pa gnojijo pašnike. So bose (barefoot), saj ne marajo škodljivih podkev (še manj pa jih mara njihova lastnica) in se prehranjujejo čim bolj naravno - paša, seno, mineralno vitaminski dodatek za kraško področje in brez obdelanih, močnih krmnih mešanic, le lahko prebavljiva žita (cela) v zelo majhnih količinah, še to bolj občasno.

Manjkajo še 3 angleži drugega spola. ;)

Gojenje buč, lubenic, melon in kumar na konjskem gnoju

2010-05-30T00:42:00.000-07:00

Nekaj let nazaj sem gnile buče odvrgla na prikolico s konjskim gnojem, ki smo ga odvažali na en kup. Aprila so iz kupa pokukali poganjki buč. Na istem kupu sem sejala buče še naslednji 2 leti, dokler ni postal premajhen, saj smo uležan gnoj uporabljali za gnojenje vrta in moje njivice. Konje imam sedaj večinoma v prosti reji, vendar se nekaj gnoja čez zimo le nabere. Lansko leto sem buče posejala kar na te neuležane kupe gnoja na pašniku in so dobro uspevale, saj konj ne mikajo.

To zimo smo kupe naredili večinoma na enem mestu, da ga lahko ogradimo (z elekrto vrvico).

Na kupih lepo uspevajo ne samo buče, ampak tudi lubenice, melone, kumare in bučke.

(Tahitian butternut)

(Charentais melona)

(levo White kumara, desno Antilska kumara, zadaj še kačasta buča, lubenice Crimson treat, melone Early siver line in bučke)

Na večje kupe sem posejala prostorsko bolj zahtevne vrste/sorte - dolgovrežne buče, na manjše kupe pa drobne sorte, kot npr. antilsko kumarico. Istih vrst (npr. buč) nisem sejala skupaj, ampak sem zraven sejala druge vrste (melone, lubenice, kumare), da vsaj delno zmanjšam možnost križanja. Kolikor bom utegnila, jih bom ročno opraševala.

Opažam, da bučevke veliko prej in boljše vzklijejo na kupih gnoja, kot pa v zemlji na vrtu.

Dom iščejo določene redke sorte paradižnika

2010-05-28T02:05:00.000-07:00

Škoda je, da semena različnih in redkih sort paradižnika čakajo v vrečkah na svoj čas. Sama lahko letno gojim le 100-150 sort, kar pomeni, da bi potrebovala kakšnih 5 let, da poskusim vse sorte, ki so trenutno v moji zbirki (ob predpostavki, da v tem času ne pridobim novih semen, kar ni realno). Zato sem se odločila, da določenim sortam, ki jih še nisem gojila, poiščem nov dom pri ljubiteljih paradižnika, s katerimi smo v teh letih postali prava ekipa, novi člani pa so več kot dobrodošli. Pridobiti je potrebno nova semena v večjih količinah, da bodo na voljo za ostale. Le tako lahko ohranimo sorte, kar je zelo pomembno. Fotografiranje in opisi so zelo zaželjeni, da tudi ostali bolje spoznamo sorto.

Več o paradižnikih, ki iščejo dom, in o pogojih sodelovanja si preberite na rastlinskem forumu - KLIK!

Dobrodelne licitacije sadik paradižnika za zavetišče Horjul

2010-05-18T06:22:00.000-07:00

Rastlinarji radi pomagamo živalim. Ta teden so preko portala mojpes.net preko dobrodelnih licitacij na voljo sadike 15 različnih sort paradižnika, ki jih je donirala Katrinca (rastline.mojforum). Prevzem je možen samo v Ljubljani, začetna cena pa je 0,50€ za sadiko. Do sadik pridete tako, da se najprej registrirate na mojpes.net in se nato v skladu z napisanimi pravili potegujete za sadike v ustreznih temah. Celotna kupnina gre zavetišču Horjul.

Klikni:
Sadike paradižnika 1
Sadike paradižnika 2
Sadike paradižnika 3

Rastlinarji smo zavetišču Horjul preko licitacij letos pomagali že trikrat - prvi dve licitaciji semen sta se odvijali v začetku leta 2010. Skupno smo zbrali okrog 700€.

Kako pošiljamo semena

2010-05-18T04:36:00.000-07:00

Semena je potrebno ustrezno zaščititi, posebno če potujejo izven Slovenije. Najprej potrebujemo nekaj primernega za izdelavo notranje ovojnice, ki bo oblazinila semena - zračne mehurčke ali nekaj s podobnim učinkom. Zračne mehurčke lahko "reciklirate" iz rabljenih podloženih kuvert, velikokrat pa so z njimi zaščitene kakšne računalniške in podobne komponente.

Vzamemo kuverto za merilo in izrežemo ustrezen trak, ga prepognemo in po potrebi dodatno obrežemo, da so stranice kolikor toliko poravnane. Oblepimo ga z več trakci lepilnega traka -na vsaki strani po 3-4, odvisno od velikosti paketkov semen, ki ne smejo zbežati iz luknje. Eno stranico pustimo odprto za vstavljanje semen.

Ovojnico napolnimo s semeni in zalepimo še zadnjo stranico.

Našo zaščitno ovojnico vstavimo v predhodno označeno kuverto (naslov prejemnika in pošiljatelja). Ne pozabite na pisemce za prejemnika.

Kuverto zapremo in še dodatno zalepimo z lepilnim trakom od roba do roba.

Seveda lahko uporabite tudi podložene kuverte različnih velikosti, ki jih lahko kupite na pošti ali v papirnici. Posebno priporočljive so, ko pošiljamo večje pošiljke semen.

Cucumis in Citrullus

2010-05-11T02:53:00.001-07:00

Objavila bom tudi svoje sezname sort lubenic, melon in kumar. Prostora na njivi seveda močno primanjkuje, zato pridejo prav tudi kupi konjskega gnoja, ki sem jih čez zimo pripravila na pašniku. Lani sem tako gojila buče in se zelo dobro obneslo, četudi gnoj ni bil dovolj uležan. Letos sem zmanjšala število buč na račun zgoraj naštetih. Nisem še posejala vseh sort, saj je vseeno stiska s prostorom.

Kumare:
Antilska
Antilska Liso Calcuta
Armenian
Boston pickling
Carosello Barattiere
Chicago pickling heirloom
Chinese slagen
Dolge zelene (Semenarna)
Lemon
Marketmore
Mehiška
Piccolo verde di Parigi
Poona khera
Red hmong
Richmond green apple
Sachikaze
Serpent extra long
Sikkim
Sultan
West indian burr
White
White long
White mini

Lubenice:
Arikara
Black diamond
Blacktail mountain
Charleston grey
Cobb gem
Cream of sasakatchewan
Crimson sweet
Crimson treat
Desert king
Moscatella
Mountain hoosier
Striped klondike blue ribbom
Sugar baby

Melone:
Ananas
Banana
Brazilska
Canoe creek
Casaba
Charentais
Collective farm woman
Crane
Crenshaw
Delicious 51
Early Silver line
Emerald gem
Hale's best
Honey dew
Honey rock
Israeli
Mainstream
Minnesota midget
Old time Tennessee
Prescott fond blanc
Retato degli ortolani
Rocky ford honey dew
Sakata's
Santa claus/Piel de Sapo
Schoon's hardshell
Thai
Thai golden round
Unknown from Toscana
Victoria f1
Yellow canary

Kiwano

Lovljenje svetlobe

2010-04-12T05:52:00.000-07:00

Vsi paradižniki so že prepikirani (presajeni) in lovijo sončne žarke. Pogoji za rast žal niso najbolj idealni (premalo primernih oken v hiši, preveč oblačnih dni v preteklih tednih), kar se pozna na sadikah, ki so malo pretegnjene. Vsakodnevno obračanje platojev za 180° je nuja, saj bi se v nasprotnem primeru sadike še bolj pretegnile.
Kmalu jih bom začela utrjevati zunaj. Najprej samo čez dan (potrebno je paziti, da vam jih vetrič ne polomi), proti koncu meseca pa tudi čez noč - v zavetju, kjer jih veter ne more polomiti in dež poškodovati.

Vzgoja bazilike

2010-04-12T05:07:00.001-07:00

Če imate radi paradižnik, potem morate imeti radi tudi baziliko. Paradižnik in bazilika sta namreč odlična kombinacija praktično pri vseh jedeh. Ko pripravljate paradižnikovo solato, primešajte tudi liste bazilike - lahko jih droblno nasekljate ali pa pustite cele. Paradižnikova mezga brez bazilike genovese pa je že skoraj brezvezna. "Sadne" sorte bazilik pa bolj pašejo v kakšne sladice, smoothije ipd.

Bazilika se k paradižniku ne poda samo na krožniku, ampak tudi na gredi, saj sta dobra soseda. Namenimo ji sončno mesto, dobro pognojeno zemljo (z zastirko in organskih snovi) in jo redno zalivamo. Jeseni pa pridno shranimo seme za naslednje leto, saj je bazilika enoletnica.

V označen lonček nasujemo zemljo, ki jo rahlo potlačimo. Če so semena še vedno v cvetovih, jih "nadrobimo" s prsti. Semena posujemo po zemlji. Ne pretiravajte s količino semen, če je lonček majhen.

Semen ne pokrivamo, saj bazilika kali na svetlobi. Zalijemo z vodno pršilko - ne zalijemo preveč, da semena ne zgnijejo.

Kmalu po pršenju se semena zasluzijo in dobijo svetlo prevleko. Redno spremljamo vlažnost zemlje in pršimo.

Kmalu bodo semena skalila (po kakšnem tednu). Lončku namenimo sončno in toplo mesto (okenska polica).

Ko sadike lahko varno prijemamo in začenjajo razvijati prve prave liste, jih presadimo.

Obstaja veliko sort bazilik, ki se po okusu močno razlikujejo. Objavljam še svoj nepopoln seznam:

Blue Spice
Genovese
Grossblättrig
Holy
Lemon
Lettuce leaf
Mrs. Burns lemon
Purple ruffles
Rubin
Sweet green

Paprike in jajčevci

2010-04-05T06:46:00.000-07:00

Poleg paradižnikov vedno sejem tudi nekaj sort jajčevcev in paprik. Letos sem se bolj posvetila paprikam, drugo leto pa pridejo ponovno na vrsto ostali jajčevci.

Paprike:
Corno rosso
Dulce italiano red
Faludi
Feher kos
Feher ozon
Golden calwonder
Golden treausre
Green bell pepper USA
Largo de reus red
Lemon drop
Maor dolce red
Orange bell
Pasilla bajio
Pelso
Pimento
Pimento Iscal Sirija (4)
Pimento
Ramiro red
Sigaretta biondo
Sweet aji
Sweet bite orange
Sweet chocolate
Sweet pickle
Tinkerbell

Jajčevci:
Halflong
Pianta delle uova
Thai green

Kako menjujemo semena

2010-03-30T02:59:00.000-07:00

Menjavanje semen je nekaj zelo zabavnega. S svojimi semeni lahko pridobiš veliko drugih zanimivih rastlin, ne samo paradižnika.

Kje: Na spletu (po forumih) - klikni: http://paradizniki.blogspot.com/2010/03/zbirka-semen.html

Kako: Sestavimo seznam semen, ki jih imamo na voljo za menjave. Objavimo ga v Malih oglasih (Seed swap/exchange) in napišemo, kaj iščemo/česar ne iščemo. Npr. "menjam izključno za semena paradižnikov", "menjam za karkoli, razen za semena paradižnikov", "iščem zelišča, zelje..." itd. Ne pozabimo napisat tudi svoje lokacije/države.

Nato počakamo, da nas nekdo kontaktira in nam ponudi menjavo. Lahko pa smo bolj aktivni in pogledamo oglase drugih ter jih sami kontaktiramo in ponudimo menjavo (linkamo temo z našim seznamom ali pa ga kopiramo). Vprašamo jih, kaj iščejo (če tega niso že kje napisali) ter se potrudimo, da jim ponudimo ravno take zadeve (še malo pregledamo našo semensko škatlo). Ljudi, ki jih ne poznamo, vedno najprej vprašamo, ali želijo menjati (povemo našo lokacijo). Ne "napademo" jih takoj z: "Želim to pa to s tvojega seznama...". Samo dejstvo, da je nekdo oddal oglas za menjavo, ne pomeni tudi, da bo menjal z vsakim. Lahko mu je zmanjkalo semen, se mu ne da več ali pa menja samo z določenimi ljudmi. Zato je zelo pomembno, da pristopimo prijazno in olikano.

Količine: Količina semen, ki je primerna za menjave, je različna. Lahko je stvar dogovora (npr. napišem, da bom poslala po 10-20 semen paradižnika na sorto). Sicer pa so neke običajne količine sledeče:

Paradižnik, paprika, jajčevci: 20 je več kot dovolj, 10 je tudi super, če imate manj pa je dobro povedati, zakaj ste poslali tako malo (npr. "oprosti, sem imel samo 10 semen paradižnika te sorte, zato sem ti jih poslal samo 5").
Buč(k)e, kumare: S količino 5 sem čisto zadovoljna, posebno če so velika semena. 10 je super, kaj več pa je že zelo lepa številka. Buče velikanke se navadno pošilja po 1-3 semena na sorto.
Stročnice: Pri večjih semenih je normalno, da je količina manjša. Semen drobnih sort pa lahko pošljemo več. Napolnimo eno zip vrečko velikosti 4x6 cm (ni jo treba nabito napolnit).
Špinača: odvisno od sorte - lahko 5 semen za kakšne neobičajne plezalke, semen običajnih sort pa naj bo vsaj 20, raje več.
Križnice: podobno kot špinača, odvisno za kaj gre

Večje količine so stvar dogovora (ko npr. nekdo prosi za več semen, saj bi rad dal še prijatelju ali specificira, da bi rad menjal večje količine), dobre volje ("ta je prijazen, mu jih bom poslal kar 50, da še malo menja") in zmožnosti (ko imate res veliko semen na voljo, ki jih ne potrebujete).

Lahko pa se recimo dogovorite, da boste poslali več sort/vrst semen v zameno za večje število semen določene rastline. Npr. Paradižnik sorte Aker's west virginia, Phenomenal, Siberian, Copia... za 100 semen posebne vrste križnice (brassicaceae).

Pomnite: Vedno si pustite dovolj semen zase (po možnosti še za naslednje leto "za vsak slučaj"). Ni potrebno močno pretiravati s količinami, raje si pustite na strani še kaj za druge menjave.

Pošiljanje: Lepo je, če k pošiljki dodamo še pisno sporočilo. V njem naslovite prejemnika in mu napišete, kaj ste mu poslali in da upate, da bo kmalu prejel, zaželite dobro letino ipd. Lahko tudi na kratko opišete različne sorte in način vzgoje. Sporočilo pa je lahko tudi čisto kratko - samo lepe želje.
Semena običajno pošiljamo v podloženi ovojnici (kuverte dobimo na pošti, v papirnici), da se semena ne zmočijo ali poškodujejo. Rabljene kuverte si lahko tudi shranimo in ponovno uporabimo, če se jih še da (niso na veliko popisane ipd.) - izrežemo ustrezno velikost lista papirja in prelepimo naslove in znamko/nalepko. Lahko uporabimo tudi navadno nepodloženo kuverto, s tem da semena poprej vstavimo v ovojnico narejeno iz notranjosti podložene kuverte ali podobne zadeve, ki zaščiti semena. Takšen način je priporočljiv za menjavanje čez lužo, saj carina (lahko pohopsa semena) pri morebitni kontroli prej pregleda podložene kuverte, kot navadne. Dobro zalepimo z lepilnim trakom.
Čez lužo pošljemo vedno letalsko (drugače bo prejemnik dobil tudi šele po dobrem mesecu), po Evropi pa po želji. Povprašajte na pošti, koliko časa bo pošiljka potovala, če pošljete navadno ali letalsko, ter se na podlagi podatkov odločite.

Prejem: Ko prejmemo semena, čim prej obvestimo pošiljatelja, da smo jih prejeli in se mu zahvalimo. V kolikor njegovih še niste prejeli, mi to sporočite, saj je lahko pozabil na vas. Lahko pa so le v zamudi. Ni se mi še zgodilo, da bi se semena izgubila, vendar tudi ta možnost obstaja.

Različna semena, ki sem jih ravnokar pridobila v menjavah:

(Različne sorte koruze iz Bolivije; desno je 1 fižol - Red lawyer's bean oz. Sword bean)

(Fižol iz Bolivije)

(Ulluco iz Južne Amerike)

Uporabnost zip vrečk

2010-03-29T10:44:00.001-07:00

Zbirateljem in aktivnim menjalcem semen običajno močno primanjkuje primerne embalaže, tako za shranjevanje lastnih semen, kot za pakiranje semen za menjave. Najbolj uporabne so zip vrečke (PVC vrečke z zadrgo), saj jih ni potrebno izdelovati, zapiranje pa je zelo enostavno (ne rabimo lepiti). Zip vrečke skrbno spravljamo, čim naletimo na kakšno. Velikost ni pomembna, saj pridejo vse prav. Za menjave so najprimernejše manjše zip vrečke, za shranjevanje kakšnih večjih semen (npr. fižol, buče), pa večje.

(na vrečke ne pišemo z vodoodpornim pisalom, ampak raje nanje nalepimo nalepko ali dodamo listek, saj jih tako lahko ponovno uporabimo - velja tudi za prejemnike semen)

Kako do zip vrečk:
1. Shranjevanje rabljenih - verjetno se niti ne zavedate, vendar veliko reči pride v zip vrečkah, npr. elektronske zadeve (kabli za računalnik ipd.), drobnarije (okrasne, kot so perlice, kamenčki, nakit, ali pa bolj "moške", kot so vijaki...), švedske plenice...
Čim zagledam kakšno "novo" zip vrečko v hiši, jo hitro odnesem v škatlo z ostalimi. Poprosimo tudi sorodnike in prijatelje, da nam jih shranjujejo, če jih ne potrebujejo. V zameno pa jih spomladi razveselimo s kakšno sadiko neobičajne rastline, ali s produktom (npr. gajbico paradižnikov vseh barv).

(pospravljene vrečke po velikosti)

2. Nakup - ponudnike najdemo na spletu, če v iskalnik vpišemo "zip vrečke" ali "vrečke z zadrgo". Kupimo najmanjšo velikost (40x60mm, 35x55mm), saj nam bo ta velikost prišla najbolj prav za semena paradižnikov, paprik, jajčevcev, začimb itd. Pazite: Čeprav boste za 100 vrečk zapravili okrog 5€, vas lahko pride strošek pošiljanja (z odkupnino) še enkrat toliko. Zato se prej dobro pozanimajte, kakšne načine plačila in dostave nudijo. Naj vam pošljejo po običajni pošti (in ne po "hitri pošti"), kupnino pa jim raje vnaprej nakažite. Če imate možnost, pa se dogovorite za osebni prevzem, ko boste potovali mimo proizvodnega obrata. PS: 100 vrečk zelo hitro porabimo.

(kupljene vrečke)

(v večje vrečke lahko poleg večjih (količin) semen pospravimo tudi paketke določenih semen (na sliki: koruze, okre, melone, lubenice, kumare), da imamo bolj urejeno)

Sorte paradižnika 2009

2010-03-23T07:49:00.000-07:00

Lani je na moji njivi raslo okrog 300 različnih sort paradižnika. Shranila pa sem jih samo slabo polovico, saj je bilo veliko dela. Ravno zato sem se odločila, da bom letno gojila le okrog 100 sort.

Tukaj je moj seznam semen, ki sem jih lani uspela shranit in so na voljo za menjave:

506

African beefsteak
Amana orange
Ananas noire
Ananas vert
Anna russian -
Azoychka

Bangladesh oxheart
Barne's mountain yellow
Beefmaster f2
Belgian farmer's beefsteak
Belgian pounder
Black ethiopian
Black plum
Black Sara
Brandywine Iva
Brazilian beauty
Britain's breakfast
Burpee's quarter
Bursztyn -

Carrick -
Ceylon
Champion
Cherokee purple
Chinese purple
Clean pink early
Coastal valley
Copia -
Corsar
Cosmonaut volkov
Costa rica
Costoluto genovese

Des andes orange
Duborava --

Earl of edgecombe --
Elberta peach
Eli

Ficarazzi
Flor de baldrie --
Frenki

Galina's yellow
Gallo plum --
Garden peach
Geen sausage
Georgia streak
German head -
Golden dawn
Golden jubilee
Goldie
Green bell pepper --

Hellfrucht
Hikari

Imperial colossal crimson

Japanese black truffle
Jersey devil
John's big orange

Kellogg's breakfast
Kimberly -
Krasnodar's titans
Kumato

Latah early
Lemon lean
Lettuce leaf tree -
Liane orange
Lime green salad
Lithuanian crested pink
Little lucky

Mareman's world earliest -
Marietta (tale nima nobene veze z mano ;) )
Master carnosa -
Maxi Zupka
Memory to valvoir -
Mexico -
Mid-day sun
Mikado pink
Momotaro --
Moscow --
Myth

Nacional
Native sun
Nepal
New sidor --
Nostrano grosso -

Opalka
Orange banana
Orange oxheart
Osu blue

Pantano romanesco
Parecag Polde (Nadina)
Peach shaped
Peron sprayless
Persimmon
Pineapple
Pink novicok
Polish linguisa
Purple calabash

Quarento

Red jacket pink
Riverside favourite
Roger's best black --
Roma
Roman candle
Rose de berne
Rudež
Russe
Russian persimmon

San marzano lungo
Sarnowski polish plum
Scarlett down
Shah mikado white
Shoshone
Spear's tennessee green
Stupice
Sungold red
Sungold test
Super California
Super choice -
Super marmande
Super snow white

Tappy's finest -
Tennessee surprise
Tip-top --
Tommy toe

Uncle Charlie's italian pear
Uncle Steve's paste

Vinjole ploščat (Nadina)
Wapsipinicon peach
White beauty

Yellow Alisa Craig
Yellow brandywine
Yellow canary
Yemen test (Jan)

Zapotec
Zlatava -
Zolotye Kupola

- malo semen
-- še manj

Iskanje podatkov o sortah po internetu

2010-03-23T03:11:00.000-07:00

Internet je seveda naš najboljši prijatelj pri iskanju podatkov o sortah. Med podatke spadajo opis in slike. Oboje najlažje najdemo tako, da v iskalnik vpišemo ime sorte in dodamo besedo tomato, če iščemo zadetke v angleščini. Npr. Pineapple tomato. Če bi vpisali samo pineapple, vemo, da bi nam iskalnik prikazal rezultate za ananas. Paradižniki imajo zelo različna in izvirna imena. Slike pa poiščemo na google slike (google images).

Ker se tudi v Sloveniji širi populacija oboževalcev paradižnikov, lahko podatke iščemo tudi pri nas. V iskalnik napišemo ime sorte in označimo, da želimo iskanje samo po straneh v državi Sloveniji.

Kateri so ključni podatki, ki jih iščemo:

(pravilno) ime s sinonimi, da se izognemo nakupu/menjavi/sejanju iste sorte, ki ima več imen (recimo Black krim in Noire de crimmee)
domač ali hibrid - hibridi so križanci dveh različnih staršev in so običajno komercialne sorte (bolj se cilja na določene karakteristike, kot je odpornost in produktivnost, ne pa na okus). Domači (heirloom, heritage) paradižniki pa slovijo po boljšem okusu od komercialnih, hibridnih sort (niso vse komercialne sorte hibridi). S križanjem lahko tudi sami doma ustvarimo hibride, ki jih lahko z nadaljno vzgojo (več let) dehibridiziramo v stabilno domačo sorto.
način rasti - determinanten (ne potrebuje opore, vsi plodovi dozorijo približno hkrati), indeterminanten ( potrebuje oporo); poznamo tudi pol-determinantne.
tip - z navadnimi listi ali s krompirjevimi listi (pomembno zaradi načina opraševanja in morebitnega križanja).
dneve, v katerih sorta dozori - tako izvemo, ali je sorta zgodnja, srednja ali pozna in primerna za gojenje v naših podnebnih razmerah (kratka/dolga poletja).
barva - rdeč, roza, rumen, oranžen, bel, moder, vijoličen oz. črn, pisan
oblika in velikost - droben češnjevec, okrogel beefsteak, podolgovat "pelat", oblika slive, hruške, paprike...
okus - zelo sladek, sladek, sladko-kisel, kiselkast, aromatičen, močan okus, blag
tekstura - kremast, kašast, čvrst, sočen
uporaba - čvrstejši paradižniki so primerni za solate, pelati za pripravo mezg in sušenje...
ostalo - odpornost na bolezni, primerno podnebje (hladno, vroče), produktivnost, morebitne posebnosti, zgodovina in izvor...
slike

Uporabne povezave:
http://tatianastomatobase.com/wiki/Tatiana%27s_TOMATObase_-_Heritage_Tomatoes
(Bogat seznam z opisi in slikami, angleščina)

http://tomodori.com/1varietes/catalogue2cadres.php?VARprecocite=choisir&Submit=Envoyer
(Seznam z opisi in slikami ter oceno posamezne sorte, francoščina)

http://www.tomato-garden.be/List3.aspx
(Veliko slik samo z imeni)

http://rastline.mojforum.si
(Slovenski forum z opisi različnih sort, ki so večinoma dostopni samo registriranim uporabnikom)

http://www.rastline.com
(Še en slovenski forum)

http://www.tomatofest.com/
(Založena spletna trgovina s slikami in opisi)

http://picasaweb.google.com/tvgrunt
(Albumi slik različnih sort)

http://www.mojalbum.com/alchi156/sorte-paradiznikov
(Ivine slike sort)

Za pomoč pri prevajanju uporabite Google prevajalnik:
http://translate.google.com/?hl=sl#
Vanj kopirajte celo povezavo na stran in izberite ustrezne jezike.

Seznam sort paradižnika 2010

2010-03-17T06:22:00.000-07:00

Te sorte gojim letos:

Absinthe

Accordeon

African beefsteak

Aker's west virginia

Aladdin's lamp

Amish paste

Ananas noire

Ananas vert

Api rouge

Aunt Gertie's gold
Aunt Ginny's purple

Aunt Ruby's german green

Bangladesh oxheart

Berkley tie dye

Black brandywine

Black ethiopian

Black from tula

Black krim

Black mystery

Black plum

Black zebra

Bloody butcher

Brazilian beauty

Bychbe heart is orange

Carbon

Caspian pink

Cherokee green

Cherokee purple

Chianti

Chocolate stripes

Colgar

Copia

County agent
Cream city

Crimson delight

Dr. Wyche's yellow

Earl of edgecombe

Evergreen

Fidelio

Georgia streak

German head

Goat bag

Grandma's Mary paste

Green bell pepper

Green giant

Green grape

Green sausage

Green zebra

Guersney island

Guido

Gus' heart

Hillbilly

Holland

Indian stripe

Japanese black truffle

Jaune flamme
JD's special C-tex

Joe's portugese

Kardinal

Kellogg's breakfast

Kentucky beefsteak

Korol rannikh
Kosovo

Krasnodar's titans

Kumato

Large mennonite heritage

Limbaugh's legacy

Lithuanian crested pink

Marianna's conflict
Marianna's peace

Mortgage lifter

Northern lights

Nyagous

Old german

Old Wyandotte

Opalka

Orange banana
Orange burgoin

Orange fleshed purple smudge

Orange jubilee
Orange russian 17

Oscar's oxheart

Osu blue

Oaxacan jewel

Paul robeson

Persimmon

Phenomenal

Pineapple

Pink novicok

Plum tigris

Purple calabash

Red grape

Red heart

Red zebra

Rhoades heirloom

Riesentraube

Roman candle

Rose de berne

Ruffled orange

Rumeni bosanski
Russian baby large

Shah mikado white

Shuntukski giant

Siberian

Spear's Tennessee green

Striped roman

Sungold dark

Super sioux

Tennessee surprise
Thai pink egg

Tiffen mennonite

Tiger tom

Tux horn's

Uncle Charlie's italian pear

Wapsipinicon peach

Watermelon beefsteak

White beauty

White beefsteak

White currant

White princess

Wins all

Wonderlight

Yellow brandiwine platfoot strain

Zapotec

BW x NAR f3 1, 2, 3, 5, 7, 10 (nestabilizirane sorte)

Sejanci

2010-03-10T10:15:00.000-08:00

Sejano konec februarja/začetek marca.

Zbirka semen

2010-03-10T09:18:00.001-08:00

Kako pridemo do semen paradižnikov:

1. Nakup

V Sloveniji je ponudba sort manjša. Večinoma prodajajo rdeče, komercialne sorte. V spletnih prodajalnah v tujini pa lahko kupimo praktično vse, kar nam poželi srce.

Uporaben link:
http://tatianastomatobase.com/wiki/Tatiana%27s_TOMATObase_-_Heritage_Tomatoes

2. Menjava

Svojo zbirko semen bogatimo tudi z menjavami. Lahko menjujemo v Sloveniji ali pa na tujih forumih. Do pred nekaj let je bilo le malo posameznikov v Sloveniji, ki so imeli vsaj kakšno zanimivo sorto, danes pa ni več tako. Semena so v obtoku, gojitelji jih pridno shranjujejo in mimogrede si lahko naberemo tudi čez 100 zanimivih sort. Pri menjavah s tujci pa lahko dobimo še mnogo, mnogo več. Vendar pomnite - potrebno je imeti kaj za ponudit v zameno. Zato bodite pridni in shranjujte tisto, kar trenutno imate, ne samo paradižnik. Več kot boste imeli za ponudit, več boste lahko dobili v zameno. Če nimate nič, nakupite 10-20 redkih sort v tujini, iz njih vzgojite paradižnike in shranite semena za menjave. Tako sem začela tudi jaz - z nakupi. Sedaj pa imam že čez 500 sort (jih moram uredit in preštet).

Uporabni linki:
www.rastline.com
http://rastline.mojforum.si
http://idigmygarden.com/forums
http://alanbishop.proboards.com
http://www.compagniadelgiardinaggio.it/phpBB2/index.php

(seme mojega pridelka 2009 - zdesetkano zaradi menjav in dobrodelnih licitacij za zavetišče Horjul)

(semena iz menjav)

Vzgoja paradižnika na kratko

2010-03-10T09:15:00.000-08:00

Čas setve:
Odvisen je od lokacije oz. tega, kje boste pridelovali paradižnik. Obalčani in lastniki rastlinjakov bodo tako sejali prej, saj bodo sadike prej posadili na stalno mesto. Običajno sejemo 15.-20.3., lahko pa tudi že začetek marca, vendar morate paziti, da se vam sadike ne "pretegnejo", saj bodo dlje časa noter. Načeloma velja pravilo, da se seje okrog 8 tednov pred sajenjem na stalno mesto na gredo.
Semena naj kalijo na sobni temperaturi (recimo v dnevni sobi, na okenski polici zraven radiatorja) okrog 20-22°C, nikakor pa jih ne dajte v mrzel, neogrevan prostor, saj vam ne bodo skalila.

Lončki:
Posejemo jih lahko v različne lončke – jogurtove, posode od sladoleda... (ne pozabite narediti lukenj – zvrtamo z vrtalnikom ali pa segrejemo na ognju/plinu večji žebelj in prebodemo dno). Sama najraje recikliram lončke, v katerih kupimo rožice in sadike. Rabljene lončke dobro operemo in razkužimo (varekina (1:10), domestos ipd., saj vsebujejo natrijev hipoklorit, ki ubije glivice, bakterije...), saj lahko naše sadike fašejo kakšno neprijetno bolezen, česar pa res ne želimo, glede na ves vložen trud in velika pričakovanja.

Zemlja:
Kupujte boljšo zemljo (ne tiste iz Spara ipd.), ker je pri vzgoji zelo pomemben faktor. Slaba zemlja – slabe sadike s slabimi koreninicami, počasna rast; dobra zemlja – lepe, močne in zdrave sadike. Zemlja naj bo primerna za pikiranje zelenjava (npr. Compo) in naj ne bo gnojena (prehitevanje rasti).

Setev:
Lonček napolnimo do približno 2/3 z zemljo, na katero položimo željeno količino semen (glede na velikost lončka in željene količine sadik – posejemo vedno več semen). Lahko tudi bolj "nagužvamo", saj bomo itak potem presadili (pikirali). Pokrijemo s približno 1cm plastjo zemlje. Zalijemo, vendar ne preveč (voda mora lepo odteči) in postavimo na podstavek – lahko kakšen star pladenj, podstavek od posod za rože ipd.

Označevanje:
Pripravimo si tablice za označevanje – lahko jih kupimo v semenskih trgovinah ali v Obiju, Eurogardnu (ugodne), ali pa jih naredimo sami – razrežemo kakšno plastično vedro ali drugo plastiko, na katero se zlahka piše (vodoodporni flomaster) in ne razpade hitro (tanki lončki za pijačo niso primerni). Če bomo sejali v jogurtove in podobne lončke, lahko na začetku napišemo ime sorte kar na lonček in bomo kasneje pripravili tablice.

Zalivanje:
Vedno zalivamo toliko, da je zemlja vlažna in ne "napita" z vodo. Če je zemlja premokra, lahko semena zgnijejo. V suhi zemlji pa ne bodo mogla kalit. Zalivamo vedno po potrebi, voda pa mora vsa odteči – če bo na podstavku, na katerem so lončki, veliko preveč "lužic", je to znak, da smo zalili preveč. Osušite podstavek. Ne zalivamo po rastlinah.

Kaljenje:
Semena bodo ob primerni vlažnosti in dovolj visokih temperaturah skalila v nekaj dneh (ni nič nenavadnega, če bodo nekatera semena skalila kasneje – zamudniki). Poskrbimo, da bo zemlja vlažna, dokler niso vsi zunaj (oziroma željeno število).
Sejančke dnevno obračamo, saj se upogibajo k viru svetlobe. Tako preprečimo pretegnjenost sadik.

Če vam pri določeni sort ni skalila niti ena rastlina, pri drugih pa ja, je možno, da so semena tiste sorte slaba, zato čim prej ponovno posejemo več ali kar vsa semena tiste sorte (meni pa prosim javite, kaj vam ni skalilo oz. je slabo kalilo... vam bom poslala kaj drugega).
Če vam ne skali nič od nič, sigurno delate kaj narobe (prenizka temperatura, premokra ali presuha zemlja...) in mi čim prej pišite.

Pikiranje:
Ko sejančki naredijo prve liste (približno po 14 dneh), jih prepikiramo – presadimo. Tisti prejšnji listi so klični listi. Nove prepoznamo po drugačni obliki. Pri pikiranju pazimo, ko delamo s krhkimi sejančki, saj jih lahko poškodujemo. Zemlja naj bo bolj suha, saj je mokra zemlja težja in hitreje poškodujemo sejančke. Lonček malo stisnemo in nežno damo ven sejance skupaj z zemljo. Razrahljamo zemljo in ločimo sejance skupaj z zemljo, kolikor se to pač da. Če ima kakšen sejanec posebej dolgo glavno koreninico, jo skrajšamo (odščipnemo z nohti) približno do dolžine ostalih korenin. Na ta način bo sadika razvila močnejši koreninski sistem.
Pripravimo nove lončke (če kupujete, nabavite številko 10). Pokrijemo dno z zemljo (kakšen cm, odvisno od velikosti sejancev in posode). Sejancu razrahljamo koreninsko grudo in ga položimo v lonček (držimo ga čim bolj proti dnu, kjer je močnejši) in zasujemo z zemljo skoraj do kličnih listov (kakšen cm manj). V lončku naj bo po 1 sadika, ali pa več, če imamo večje lončke. Nežno zalijemo (spet ne preveč, saj lahko pikiranci zgnijejo). Nato zalivamo po potrebi in nikakor ne preveč (vlažna zemlja vs. mokra zemlja), predvsem pa ne po rastlinah, saj bomo sigurno staknili kakšno bolezen. Med zalivanji obvezno pustimo, da se zemlja osuši (odstopi od lončka) – listi ne smejo oveneti. Tako se rastlina pripravi na sušo.

Pikiranci naj bodo še kakšen teden v toplem prostoru, nato pa jih prestavimo v bolj hladen prostor (15°C), kjer imajo dovolj oz. čim več sonca. Če jih bomo pustili v toplem prostoru, se bodo pretegnili. Redno jih obračamo (pretegnjenost).

Špricanje:
Pikirance po kakšnem tednu od pikiranja že lahko špricamo z bio škropivi:
mleko: zmešamo ½ polnomastnega mleka in ½ zeliščnega čaja (porabimo stare zaloge), zmešamo in dobro pošpricamo ("okopamo") rastlino. Laktoza deluje kot zaščitni sloj in preprečuje nastanek bolezni. Priporočam. Ponavljamo tedensko, tudi kasneje, ko so sadike že zunaj na gredi (odlična preventiva, saj zaradi muhastega vremena (vroče in veliko dežja) hitro staknemo kakšno bolezen). Kasneje seveda špricamo manj oz. lahko tudi nič, če je lepo vreme.
Bio sodino (glej spodaj)

Utrjevanje:
Ko se aprila dnevi otoplijo (>18°C), lahko čez dan damo sadike na prosto, da se učvrstijo - stebla morajo namreč postati čim bolj močna, da bodo lažje nostila plodove – lahko se namreč zlomijo (teža, veter). Listi bodo bolj temno zeleni, če bodo imeli dovolj svetlobe. Ne izpostavljajte mladih sadik, ki še niso prilagojene, močnemu soncu, saj jih bo ožgalo (listni ožig). Ko jih dajamo ven, pazimo na veter in dež – če niso prilagojene (še nežne), jih bo zlomilo (zavetje). Nežen vetrič je zelo idealen za utrjevanje, sicer pa vse delamo postopoma. Če vam bo veter zlomil kakšno sadiko, jo lahko še rešimo – odrežemo jo na mestu, kjer se je zlomila. Porežemo skoraj vse liste, pustimo le tiste na vrhu, in jo čim globlje damo v zemljo (v lonček). Zemlja naj bo vlažna. Čez čas bo rastlina naredila korenine in bo primerljiva z ostalimi sadikami.
Ko se še bolj otopli, lahko pustimo sadike zunaj tudi ponoči (v zavetju). Minimalno naj bo to 1 teden preden jih nameravamo posaditi na gredo. Sedaj je tudi čas, da jih pošpricamo z bakrenim pripravkom (npr. Cuprablau, Agrostemin), če to želimo (vedno špricamo v zgodnjih jutranjih urah).

Sajenje:
Sejemo okrog 1.5. (+/- 14 dni), ko mine nevarnost slane (odvisno tudi od leta, zato malo spremljajte forume, kdaj bodo ostali sadili), na čim bolj sončno mesto – paradižniki potrebujejo SONCE. V senci bodo slabo rasli in boste obrali zelo malo paradižnikov, ki bodo zelo majhni. Sonce naj bo na dosegu cel dan (meni npr. hela hiša popoldne senco na vrtu, zato sem paradižnike preselila na njivo, na vrtu pa gojim drugo zelenjavo – solatnice, zelišča ipd.).
Nekaj dni pred sajenjem potrgamo klične liste in še nekaj ostalih višje, da lahko sadiko na gredi (oz. v posodi – za tiste, ki boste gojili v posodah) zakopljemo globlje (razrahljamo koreninsko grudo). Tega ne delamo tik pred sajenjem (bolezni). Listi posejane sadike naj se ne dotikajo tal (bolezni).
Sadimo ob kole – po 1 ali 2 sadiki (jaz sadim 2 in se dobro obnese – kol je med sadikama). Koli so lahko iz različnih materialov:
"kanele", ki jih dobimo na obali (trsje)
bambusove kanele (so že "luksuz", ker ne rastejo ravno na vsakem koraku, kot običajne kanele)
leskovi ali drugi koli – kar vam pač pride pod roko (spomladansko zatiranje razraslega grmovja na posesti)
plastični iz trgovine (izbire je kar precej)

Sadike takoj zvežemo – najraje z rafijo, ker je naravna in jo lahko jeseni pustimo tam.

Razdalja: med koli 50-70cm, med vrstami 100cm. Listi sosednjih rastlin se ne smejo tikati (izjema: tisti 2 sadiki, ki jih sadimo skupaj ob kol) – povečana zračnost in manjša možnost nastanka/prenašanja bolezni.

Če imamo determinantne sorte, ne potrebujejo opore. Posadimo jih bolj na daleč (100cm) in takoj naokoli obložimo s slamo, senom ipd.
Če ne živite na krasu, kjer imamo veliko kalcija, lahko pri sajenju v luknjo (preden damo sadiko) dodate jušno žlico zdrobljenih jajčnih lupin (spravljamo že zdej – operemo in osušimo) ali mletega dolomita.

Še en recept za bio škropivo, ki ga lahko redno uporabljamo kot preventivo.

Bio sodin fungicid

Za ta vsesplošni fungicid potrebujemo;
- 4,56 litra vode (zaokrožimo na pet)
- 1 jušno žlico sode bikarbone (ne polna žlica, temveč zravnana)
- 2 in pol jušne žlice kateregakoli rastlinskega olja.

Zgoraj našteto dobro premešamo, nato v to mešanico dodamo še pol jušne žlice naribanega navadnega otroškga mila (to je tisto brez dodatkov, ki se dobi v lekarni ali drogeriji). Vse skupaj dobro premešamo in prelijemo v škropilko. Škropivo je pripravljeno.
Med škropljenjem redno stresamo škropilko, da se sestavine med seboj ne bi ločile. Rastlino temeljito poškropimo z zgornje in spodnje strani listov, poškropimo pa tudi tla pod (okuženo) rastlino. Postopek ponavljamo na vsakih sedem dni.

Ta fungicid uporabljamo za zatiranje antraknoze (Collectotrichum spp.), zgodnje oblike paradižnikove plesni (Alternaria solani), paradižnikove plesni (Phytophthora infestans) in pegavosti (Septoria lycopersici in Pseudocercospora fuligena Syn. Cercospora fuligena) ter tudi sive plesni - pepelovke (Leveillula taurica/Oidiopsis taurica).

Zastiranje:
Okrog sadike lahko daste zastirko iz pokošene trave ipd. Tako boste imeli manj težav s plevelom, zadržalo bo pa tudi nekaj vlage v času suše. Vendar je potrebno okrog rastline vsake toliko malo razrahljat zemljo – kisik koreninam. Lahko si omislite tudi folijo, v katero naredite luknje in posadite sadiko. Ali pa jo potegnemo na vsaki strani vrste (levo in desno od sadike, čim bolj skupaj). Folija zadržuje vodo, kjer ni veliko padavin, po drugi strani pa se korenine ob močni vročini lahko skuhajo in rastlina umre.

Oskrba:
Ko sadika na gredi raste, jo redno privezujemo (da se ne zlomi vrh) in obtrgujemo stranske poganjke – zalistnike. Nad vsakim listom namreč zraste zalistnik ("novo steblo"). Če bi jih pustili, bi imeli pravo goščavo. Če nam je recimo ob kolu, kjer smo imeli 2 sadiki, ena umrla, lahko pustimo drugi sadiki rasti en (ali 2 ali več) zalistnikov in jih pri primerni velikosti privežemo ob kol. Češnjevim paradižnikom lahko npr. pustimo 4 stebla.

Obtrgujemo lahko tudi determinantne sorte, le da njim pustimo več stebel (recimo 4). Načeloma pa se jih ne obtrguje, saj tako zmanjšamo produkt. Obložimo jih s slamo, če smo jih ob sajenju premalo obložili. Plodovi naj bodo na slami in ne na zemlji. Če jih gojite v loncu, je to brezpredmetno.

Zalivanje:
Ko posadimo sadike, jih takoj zalijemo in še kakšna 2 tedna skrbimo, da so redno zaliti. Kasneje jih zalivamo bolj poredkoma, saj paradižnik ne rabi veliko vode. Nikoli ne zalivamo po rastlinah.
Paradižnik ne mara dolgotrajnega poletnega dežja (ko pada več dni zapored, temperature pa so visoke in je zelo soparno) – to so idealne razmere za nastanek bolezni. Zato preventivno špricamo z našimi bio pripravki. Mogoče bomo morali poseči tudi po kakšnih močnejših fungicidih (posvetujte se v prodajalni).

Gnojenje:
Zemljo na gredi pognojimo kot običajno (ne pretiravat), najboljši je hlevski gnoj, če ga lahko kje dobite, ali kompost. Kasneje ni potrebno dognojevat.

Če gojite v posodah, zmešajte malo kupljene zemlje(Compo Sana, Asef) in malo zemlje, ki jo dobite v naravi (navadna zemlja)– le ta je težja in bolje drži vodo, kot tista kupljena. Konec koncev lahko sadite tudi samo v navadno zemljo, ampak bi bilo dobro, da bi bila vsaj malo pognojena (kompost, mineralno gnojilo npr. Osmocote).

Če se vam zdi, da ima vaša rastlina kakšno bolezen, jo poslikajte in mi pošljite slike, lahko pa tudi pogledate na forumih (povezave spodaj).

Toča:
Proti toči lahko namestimo posebno mrežo, ki jo prodajajo v trgovinah za vrt. Če imamo veliko rastlin, z njo pokrijemo le naše favorite. Sicer pa si paradižniki po toči lepo opomorejo, če le ta ni zelo huda.

Spravilo semen:
Vzamemo lepe predstavnike določene sorte, prerežemo paradižnike na pol in stisnemo semena s sokom v lonček (jaz uporabljam jogurtove). Če ni dovolj tekočine, dolijemo malo vode, da niso semena na suhem. Lončke postavimo nekam, kjer nas ne bodo "motili". Semena bodo začela fermentirati. Fermentacija odpravi bakterije in povečuje kaljivost. Poleti je toplo, zato je po mojih izkušnjah dovolj, da jih postimo fermentirati 1 dan (hladnejše – 3 dni). Semena po 1 dnevu izperemo v gostem situ pod tekočo vodo. Nato jih postavimo ali na krožnik (keramičen, plastičen) ali na papir (jaz porabim reklame), kjer se bodo sušila. Sušimo jih dober teden (lahko tudi več) – ne sušimo na radiatorju, saj je prevroč in bi jih skuhal. Sicer pa poleti ne delajo radiatorji. Suha semena spravimo v papirnate vrečke (ne pozabite označiti (že prej) imena sorte, saj hitro pomešamo). Če jih nameravamo spraviti v plastične zip vrečke, jih sušimo še kakšen teden več, saj morajo biti semena res suha, drugače splesnijo.

Uporabne povezave:
http://www.rastline.com
http://rastline.mojforum.si

Še nekaj slik lanskega pridelka

2010-03-08T07:31:00.000-08:00

Paradižniki

2010-03-07T03:11:00.000-08:00

Pozdrav vsem ljubiteljem paradižnikov ter ostale zelenjave in sadja. Letos si boste lahko v mojem dnevniku ogledali 100 različnih sort paradižnikov, ki bodo zrasle na moji njivici na obrobju krasa. Vsako leto gojim več sort paradižnikov vseh barv in okusov (lani 300 sort). Pogledali si bomo tudi več kot 20 sort paprik, veliko zanimive in manj zanimive zelenjave, buče itd.

(moj lanski produkt, seveda samo del)