sreda, 4. avgust 2010

Kumara Sachikaze



Kumara Sachikaze (cucumis sativus), ponovno hibrid, vendar me je premagal poseben izgled - enostavno sem jo morala imeti. Japonska sorta zraste v dolžino 25-40cm. Izgled je nekaj posebnega -temno zelena, tanka, pokrita s špičastimi izboklinami. Res lepa kumara. Naj vas "bodice" ne prestrašijo - mladih ni potrebno lupiti. Tudi okus in tekstura sta med boljšimi, semen je malo.



Imam samo 2 sadiki, ki rasteta na neprimernem mestu. Dovolj bo za nekaj kumaric in za seme. Me prav zanima, kakšna bo f2 generacija.

sreda, 28. julij 2010

Antilska kumarica



Antilsko kumarico (Cucumis anguria) gojimo tako kot njegovo sorodnico, navadno kumaro (cucumis sativus). Tvori 4-8 cm dolge zelene plodove, ki so prekriti s tako imenovanimi bodicami. Komarice obiramo in konzumiramo mlade - ni jih potrebno lupiti, saj je lupina z bodicami še mehka, zato pohrustamo kar celo. Okus mladih antilskih kumaric se ne razlikuje od ostalih običajnih kumar. Starejši plodovi postanejo grenki.

Obstaja več različnih sort antilskih kumaric (po angleško Gherkin). Najbolj poznani sta bodičasta sorta (West Indian) Burr in gladka sorta (brez bodic) Liso Calcuta.

četrtek, 22. julij 2010

Poletna bučka Zephyr



Zephyr (cucurbita pepo) je grmičasta, podolgovata sorta bučk z rahlo nagnjenim vratom, 2/3 rumene in 1/3 zelene barve, krasijo pa jo nežne, bele črte. Lupina je tanka in jo ni potrebno lupiti. Okus je odličen - sladkast in bogat, vendar nevsiljiv, rahlo spominja na oreščke. Prve plodove lahko oberemo po 54. dnevu od sejanja na prosto. Obiramo jih, ko dosežejo dolžino približno 15cm.

Je hibrid (označeni so z f1) med sorto Yellow crookneck (rumena zvita) in sorto, ki je križanec med Delicato in rumenim tipom Acorn (želodastih) buč. Delicata je odlična buča (zgodnja zimska buča) - predvsem je primerna za presno uživanje (zato menim, da ne sme manjkati na vrtu ljubiteljev surove zelenjave).

Tudi Zephyr bučka je odlična presna - v solati ali pa kar tako. Tole "nadbučko" priporočam vsem!

Skratka, bučka je lepa, dobra in produktivna. Še tisti f1 ji "skinemo", pa bo. Bomo videli, kakšna bo f2 generacija iz shranjenega semena. Zelo fajn bi bilo imet stabilizirano sorto.


sreda, 14. julij 2010

Bučevke v juliju


Kumara Richmond green, pred njo vijoličen stročji fižol (sejan konec junija), desno bučke Round french, spredaj pa muškatna buča Trombetta


Lubenica Cobb gem


Levo tajska melona, desno Tahitian butternut buča


Kačasta buča Trichosanthes cucumerina


Bučka romanesco


Bučka Round french


Bučka Zephyr


Kumara Long white


Antilska kumarica


Kumara Boston pickling


Kumara Poona Kheera - moški in ženski cvet


Kumara Ginsei, posejana v sredini junija


Kumara Owari Aodai, posejana prejšnji teden

sreda, 7. julij 2010

Tomatillo



Tomatillo (physalis ixocarpa), sorodnik paradižnika iz družine razhudnikovk, je zelo zanimiva rastlina enoletnica. V višino zraste do približno 1 metra. Rumeni cvetovi tvorijo plodove v simpatičnih lampijončkih, ki se posušijo in razprejo, ko je plod zrel. Okusa plodov ne morem primerjat z nobeno zelenjavo, ki jo običajno najdemo na slovenskih policah. Imajo posebno sadno aromo in je obenem sladek in kiselkast. Plodovi so zelo sočni in kompaktni.



Tomatillo gojimo podobno kot paradižnik kar se tiče časa in načina sejanja ter sajenja, le da mu ne odstranjujemo stranskih poganjkov, ampak pustimo, da nastane lep grmiček. Potrebna je tudi opora. Priporočeno je gojiti več sadik zaradi opraševanja.

Obstaja več sort tomatilla, ki se razlikujejo po barvi, okusu, velikosti... Lani sem gojila rumenega, vijoličnega in zelenega (Cisineros), letos pa samo sorto Cisineros (zaradi "racionalizacije").

Cis(i)neros tvori večje plodove od ostalih, saj v dolžino merijo tudi okrog 7 cm. Plodovi ostalih sort so namreč znatno manjši.

Plodove je najboljše uživati presne. Lahko jih jemo "kar tako", ali pa iz njih iztisnemo sok, ki je nadvse prijeten zaradi sladko-kislega razmerja in sadne arome. V Mehiki tomatillčke uporabljajo za pripravo značilne salse verde, seveda jih lahko pripravimo tudi v solati ali z avokadom v guacamole.






Brez njih ne bi bilo gnoja

Moje kobile, polnokrvne angležinje, ki živijo 365 dni na leto na svobodi. Iztrebke čez zimo odlagajo v odprti štali, drugače pa gnojijo pašnike. So bose (barefoot), saj ne marajo škodljivih podkev (še manj pa jih mara njihova lastnica) in se prehranjujejo čim bolj naravno - paša, seno, mineralno vitaminski dodatek za kraško področje in brez obdelanih, močnih krmnih mešanic, le lahko prebavljiva žita (cela) v zelo majhnih količinah, še to bolj občasno.






Manjkajo še 3 angleži drugega spola. ;)

nedelja, 30. maj 2010

Gojenje buč, lubenic, melon in kumar na konjskem gnoju

Nekaj let nazaj sem gnile buče odvrgla na prikolico s konjskim gnojem, ki smo ga odvažali na en kup. Aprila so iz kupa pokukali poganjki buč. Na istem kupu sem sejala buče še naslednji 2 leti, dokler ni postal premajhen, saj smo uležan gnoj uporabljali za gnojenje vrta in moje njivice. Konje imam sedaj večinoma v prosti reji, vendar se nekaj gnoja čez zimo le nabere. Lansko leto sem buče posejala kar na te neuležane kupe gnoja na pašniku in so dobro uspevale, saj konj ne mikajo.

To zimo smo kupe naredili večinoma na enem mestu, da ga lahko ogradimo (z elekrto vrvico).

Na kupih lepo uspevajo ne samo buče, ampak tudi lubenice, melone, kumare in bučke.

(Tahitian butternut)


(Charentais melona)


(levo White kumara, desno Antilska kumara, zadaj še kačasta buča, lubenice Crimson treat, melone Early siver line in bučke)

Na večje kupe sem posejala prostorsko bolj zahtevne vrste/sorte - dolgovrežne buče, na manjše kupe pa drobne sorte, kot npr. antilsko kumarico. Istih vrst (npr. buč) nisem sejala skupaj, ampak sem zraven sejala druge vrste (melone, lubenice, kumare), da vsaj delno zmanjšam možnost križanja. Kolikor bom utegnila, jih bom ročno opraševala.

Opažam, da bučevke veliko prej in boljše vzklijejo na kupih gnoja, kot pa v zemlji na vrtu.

petek, 28. maj 2010

Dom iščejo določene redke sorte paradižnika

Škoda je, da semena različnih in redkih sort paradižnika čakajo v vrečkah na svoj čas. Sama lahko letno gojim le 100-150 sort, kar pomeni, da bi potrebovala kakšnih 5 let, da poskusim vse sorte, ki so trenutno v moji zbirki (ob predpostavki, da v tem času ne pridobim novih semen, kar ni realno). Zato sem se odločila, da določenim sortam, ki jih še nisem gojila, poiščem nov dom pri ljubiteljih paradižnika, s katerimi smo v teh letih postali prava ekipa, novi člani pa so več kot dobrodošli. Pridobiti je potrebno nova semena v večjih količinah, da bodo na voljo za ostale. Le tako lahko ohranimo sorte, kar je zelo pomembno. Fotografiranje in opisi so zelo zaželjeni, da tudi ostali bolje spoznamo sorto.

Več o paradižnikih, ki iščejo dom, in o pogojih sodelovanja si preberite na rastlinskem forumu - KLIK!

torek, 18. maj 2010

Dobrodelne licitacije sadik paradižnika za zavetišče Horjul

Rastlinarji radi pomagamo živalim. Ta teden so preko portala mojpes.net preko dobrodelnih licitacij na voljo sadike 15 različnih sort paradižnika, ki jih je donirala Katrinca (rastline.mojforum). Prevzem je možen samo v Ljubljani, začetna cena pa je 0,50€ za sadiko. Do sadik pridete tako, da se najprej registrirate na mojpes.net in se nato v skladu z napisanimi pravili potegujete za sadike v ustreznih temah. Celotna kupnina gre zavetišču Horjul.

Klikni:
Sadike paradižnika 1
Sadike paradižnika 2
Sadike paradižnika 3



Rastlinarji smo zavetišču Horjul preko licitacij letos pomagali že trikrat - prvi dve licitaciji semen sta se odvijali v začetku leta 2010. Skupno smo zbrali okrog 700€.

Kako pošiljamo semena

Semena je potrebno ustrezno zaščititi, posebno če potujejo izven Slovenije. Najprej potrebujemo nekaj primernega za izdelavo notranje ovojnice, ki bo oblazinila semena - zračne mehurčke ali nekaj s podobnim učinkom. Zračne mehurčke lahko "reciklirate" iz rabljenih podloženih kuvert, velikokrat pa so z njimi zaščitene kakšne računalniške in podobne komponente.


Vzamemo kuverto za merilo in izrežemo ustrezen trak, ga prepognemo in po potrebi dodatno obrežemo, da so stranice kolikor toliko poravnane. Oblepimo ga z več trakci lepilnega traka -na vsaki strani po 3-4, odvisno od velikosti paketkov semen, ki ne smejo zbežati iz luknje. Eno stranico pustimo odprto za vstavljanje semen.


Ovojnico napolnimo s semeni in zalepimo še zadnjo stranico.


Našo zaščitno ovojnico vstavimo v predhodno označeno kuverto (naslov prejemnika in pošiljatelja). Ne pozabite na pisemce za prejemnika.


Kuverto zapremo in še dodatno zalepimo z lepilnim trakom od roba do roba.


Seveda lahko uporabite tudi podložene kuverte različnih velikosti, ki jih lahko kupite na pošti ali v papirnici. Posebno priporočljive so, ko pošiljamo večje pošiljke semen.

torek, 11. maj 2010

Cucumis in Citrullus

Objavila bom tudi svoje sezname sort lubenic, melon in kumar. Prostora na njivi seveda močno primanjkuje, zato pridejo prav tudi kupi konjskega gnoja, ki sem jih čez zimo pripravila na pašniku. Lani sem tako gojila buče in se zelo dobro obneslo, četudi gnoj ni bil dovolj uležan. Letos sem zmanjšala število buč na račun zgoraj naštetih. Nisem še posejala vseh sort, saj je vseeno stiska s prostorom.

Kumare:
Antilska
Antilska Liso Calcuta
Armenian
Boston pickling
Carosello Barattiere
Chicago pickling heirloom
Chinese slagen
Dolge zelene (Semenarna)
Lemon
Marketmore
Mehiška
Piccolo verde di Parigi
Poona khera
Red hmong
Richmond green apple
Sachikaze
Serpent extra long
Sikkim
Sultan
West indian burr
White
White long
White mini

Lubenice:
Arikara
Black diamond
Blacktail mountain
Charleston grey
Cobb gem
Cream of sasakatchewan
Crimson sweet
Crimson treat
Desert king
Moscatella
Mountain hoosier
Striped klondike blue ribbom
Sugar baby

Melone:
Ananas
Banana
Brazilska
Canoe creek
Casaba
Charentais
Collective farm woman
Crane
Crenshaw
Delicious 51
Early Silver line
Emerald gem
Hale's best
Honey dew
Honey rock
Israeli
Mainstream
Minnesota midget
Old time Tennessee
Prescott fond blanc
Retato degli ortolani
Rocky ford honey dew
Sakata's
Santa claus/Piel de Sapo
Schoon's hardshell
Thai
Thai golden round
Unknown from Toscana
Victoria f1
Yellow canary

Kiwano

ponedeljek, 12. april 2010

Lovljenje svetlobe



Vsi paradižniki so že prepikirani (presajeni) in lovijo sončne žarke. Pogoji za rast žal niso najbolj idealni (premalo primernih oken v hiši, preveč oblačnih dni v preteklih tednih), kar se pozna na sadikah, ki so malo pretegnjene. Vsakodnevno obračanje platojev za 180° je nuja, saj bi se v nasprotnem primeru sadike še bolj pretegnile.
Kmalu jih bom začela utrjevati zunaj. Najprej samo čez dan (potrebno je paziti, da vam jih vetrič ne polomi), proti koncu meseca pa tudi čez noč - v zavetju, kjer jih veter ne more polomiti in dež poškodovati.



Vzgoja bazilike

Če imate radi paradižnik, potem morate imeti radi tudi baziliko. Paradižnik in bazilika sta namreč odlična kombinacija praktično pri vseh jedeh. Ko pripravljate paradižnikovo solato, primešajte tudi liste bazilike - lahko jih droblno nasekljate ali pa pustite cele. Paradižnikova mezga brez bazilike genovese pa je že skoraj brezvezna. "Sadne" sorte bazilik pa bolj pašejo v kakšne sladice, smoothije ipd.

Bazilika se k paradižniku ne poda samo na krožniku, ampak tudi na gredi, saj sta dobra soseda. Namenimo ji sončno mesto, dobro pognojeno zemljo (z zastirko in organskih snovi) in jo redno zalivamo. Jeseni pa pridno shranimo seme za naslednje leto, saj je bazilika enoletnica.



V označen lonček nasujemo zemljo, ki jo rahlo potlačimo. Če so semena še vedno v cvetovih, jih "nadrobimo" s prsti. Semena posujemo po zemlji. Ne pretiravajte s količino semen, če je lonček majhen.


Semen ne pokrivamo, saj bazilika kali na svetlobi. Zalijemo z vodno pršilko - ne zalijemo preveč, da semena ne zgnijejo.


Kmalu po pršenju se semena zasluzijo in dobijo svetlo prevleko. Redno spremljamo vlažnost zemlje in pršimo.


Kmalu bodo semena skalila (po kakšnem tednu). Lončku namenimo sončno in toplo mesto (okenska polica).


Ko sadike lahko varno prijemamo in začenjajo razvijati prve prave liste, jih presadimo.

Obstaja veliko sort bazilik, ki se po okusu močno razlikujejo. Objavljam še svoj nepopoln seznam:
  1. Blue Spice
  2. Genovese
  3. Grossblättrig
  4. Holy
  5. Lemon
  6. Lettuce leaf
  7. Mrs. Burns lemon
  8. Purple ruffles
  9. Rubin
  10. Sweet green

ponedeljek, 5. april 2010

Paprike in jajčevci

Poleg paradižnikov vedno sejem tudi nekaj sort jajčevcev in paprik. Letos sem se bolj posvetila paprikam, drugo leto pa pridejo ponovno na vrsto ostali jajčevci.

Paprike:
Corno rosso
Dulce italiano red
Faludi
Feher kos
Feher ozon
Golden calwonder
Golden treausre
Green bell pepper USA
Largo de reus red
Lemon drop
Maor dolce red
Orange bell
Pasilla bajio
Pelso
Pimento
Pimento Iscal Sirija (4)
Pimento
Ramiro red
Sigaretta biondo
Sweet aji
Sweet bite orange
Sweet chocolate
Sweet pickle
Tinkerbell

Jajčevci:
Halflong
Pianta delle uova

Thai green

torek, 30. marec 2010

Kako menjujemo semena





Menjavanje semen je nekaj zelo zabavnega. S svojimi semeni lahko pridobiš veliko drugih zanimivih rastlin, ne samo paradižnika.

Kje: Na spletu (po forumih) - klikni: http://paradizniki.blogspot.com/2010/03/zbirka-semen.html

Kako: Sestavimo seznam semen, ki jih imamo na voljo za menjave. Objavimo ga v Malih oglasih (Seed swap/exchange) in napišemo, kaj iščemo/česar ne iščemo. Npr. "menjam izključno za semena paradižnikov", "menjam za karkoli, razen za semena paradižnikov", "iščem zelišča, zelje..." itd. Ne pozabimo napisat tudi svoje lokacije/države.

Nato počakamo, da nas nekdo kontaktira in nam ponudi menjavo. Lahko pa smo bolj aktivni in pogledamo oglase drugih ter jih sami kontaktiramo in ponudimo menjavo (linkamo temo z našim seznamom ali pa ga kopiramo). Vprašamo jih, kaj iščejo (če tega niso že kje napisali) ter se potrudimo, da jim ponudimo ravno take zadeve (še malo pregledamo našo semensko škatlo). Ljudi, ki jih ne poznamo, vedno najprej vprašamo, ali želijo menjati (povemo našo lokacijo). Ne "napademo" jih takoj z: "Želim to pa to s tvojega seznama...". Samo dejstvo, da je nekdo oddal oglas za menjavo, ne pomeni tudi, da bo menjal z vsakim. Lahko mu je zmanjkalo semen, se mu ne da več ali pa menja samo z določenimi ljudmi. Zato je zelo pomembno, da pristopimo prijazno in olikano.

Količine: Količina semen, ki je primerna za menjave, je različna. Lahko je stvar dogovora (npr. napišem, da bom poslala po 10-20 semen paradižnika na sorto). Sicer pa so neke običajne količine sledeče:
  • Paradižnik, paprika, jajčevci: 20 je več kot dovolj, 10 je tudi super, če imate manj pa je dobro povedati, zakaj ste poslali tako malo (npr. "oprosti, sem imel samo 10 semen paradižnika te sorte, zato sem ti jih poslal samo 5").
  • Buč(k)e, kumare: S količino 5 sem čisto zadovoljna, posebno če so velika semena. 10 je super, kaj več pa je že zelo lepa številka. Buče velikanke se navadno pošilja po 1-3 semena na sorto.
  • Stročnice: Pri večjih semenih je normalno, da je količina manjša. Semen drobnih sort pa lahko pošljemo več. Napolnimo eno zip vrečko velikosti 4x6 cm (ni jo treba nabito napolnit).
  • Špinača: odvisno od sorte - lahko 5 semen za kakšne neobičajne plezalke, semen običajnih sort pa naj bo vsaj 20, raje več.
  • Križnice: podobno kot špinača, odvisno za kaj gre
Večje količine so stvar dogovora (ko npr. nekdo prosi za več semen, saj bi rad dal še prijatelju ali specificira, da bi rad menjal večje količine), dobre volje ("ta je prijazen, mu jih bom poslal kar 50, da še malo menja") in zmožnosti (ko imate res veliko semen na voljo, ki jih ne potrebujete).

Lahko pa se recimo dogovorite, da boste poslali več sort/vrst semen v zameno za večje število semen določene rastline. Npr. Paradižnik sorte Aker's west virginia, Phenomenal, Siberian, Copia... za 100 semen posebne vrste križnice (brassicaceae).

Pomnite: Vedno si pustite dovolj semen zase (po možnosti še za naslednje leto "za vsak slučaj"). Ni potrebno močno pretiravati s količinami, raje si pustite na strani še kaj za druge menjave.

Pošiljanje: Lepo je, če k pošiljki dodamo še pisno sporočilo. V njem naslovite prejemnika in mu napišete, kaj ste mu poslali in da upate, da bo kmalu prejel, zaželite dobro letino ipd. Lahko tudi na kratko opišete različne sorte in način vzgoje. Sporočilo pa je lahko tudi čisto kratko - samo lepe želje.
Semena običajno pošiljamo v podloženi ovojnici (kuverte dobimo na pošti, v papirnici), da se semena ne zmočijo ali poškodujejo. Rabljene kuverte si lahko tudi shranimo in ponovno uporabimo, če se jih še da (niso na veliko popisane ipd.) - izrežemo ustrezno velikost lista papirja in prelepimo naslove in znamko/nalepko. Lahko uporabimo tudi navadno nepodloženo kuverto, s tem da semena poprej vstavimo v ovojnico narejeno iz notranjosti podložene kuverte ali podobne zadeve, ki zaščiti semena. Takšen način je priporočljiv za menjavanje čez lužo, saj carina (lahko pohopsa semena) pri morebitni kontroli prej pregleda podložene kuverte, kot navadne. Dobro zalepimo z lepilnim trakom.
Čez lužo pošljemo vedno letalsko (drugače bo prejemnik dobil tudi šele po dobrem mesecu), po Evropi pa po želji. Povprašajte na pošti, koliko časa bo pošiljka potovala, če pošljete navadno ali letalsko, ter se na podlagi podatkov odločite.

Prejem: Ko prejmemo semena, čim prej obvestimo pošiljatelja, da smo jih prejeli in se mu zahvalimo. V kolikor njegovih še niste prejeli, mi to sporočite, saj je lahko pozabil na vas. Lahko pa so le v zamudi. Ni se mi še zgodilo, da bi se semena izgubila, vendar tudi ta možnost obstaja.

Različna semena, ki sem jih ravnokar pridobila v menjavah:



(Različne sorte koruze iz Bolivije; desno je 1 fižol - Red lawyer's bean oz. Sword bean)


(Fižol iz Bolivije)


(Ulluco iz Južne Amerike)