Čas setve:
Odvisen je od lokacije oz. tega, kje boste pridelovali paradižnik. Obalčani in lastniki rastlinjakov bodo tako sejali prej, saj bodo sadike prej posadili na stalno mesto. Običajno sejemo 15.-20.3., lahko pa tudi že začetek marca, vendar morate paziti, da se vam sadike ne "pretegnejo", saj bodo dlje časa noter. Načeloma velja pravilo, da se seje okrog 8 tednov pred sajenjem na stalno mesto na gredo.
Semena naj kalijo na sobni temperaturi (recimo v dnevni sobi, na okenski polici zraven radiatorja) okrog 20-22°C, nikakor pa jih ne dajte v mrzel, neogrevan prostor, saj vam ne bodo skalila.
Lončki:
Posejemo jih lahko v različne lončke – jogurtove, posode od sladoleda... (ne pozabite narediti lukenj – zvrtamo z vrtalnikom ali pa segrejemo na ognju/plinu večji žebelj in prebodemo dno). Sama najraje recikliram lončke, v katerih kupimo rožice in sadike. Rabljene lončke dobro operemo in razkužimo (varekina (1:10), domestos ipd., saj vsebujejo natrijev hipoklorit, ki ubije glivice, bakterije...), saj lahko naše sadike fašejo kakšno neprijetno bolezen, česar pa res ne želimo, glede na ves vložen trud in velika pričakovanja.
Zemlja:
Kupujte boljšo zemljo (ne tiste iz Spara ipd.), ker je pri vzgoji zelo pomemben faktor. Slaba zemlja – slabe sadike s slabimi koreninicami, počasna rast; dobra zemlja – lepe, močne in zdrave sadike. Zemlja naj bo primerna za pikiranje zelenjava (npr. Compo) in naj ne bo gnojena (prehitevanje rasti).
Setev:
Lonček napolnimo do približno 2/3 z zemljo, na katero položimo željeno količino semen (glede na velikost lončka in željene količine sadik – posejemo vedno več semen). Lahko tudi bolj "nagužvamo", saj bomo itak potem presadili (pikirali). Pokrijemo s približno 1cm plastjo zemlje. Zalijemo, vendar ne preveč (voda mora lepo odteči) in postavimo na podstavek – lahko kakšen star pladenj, podstavek od posod za rože ipd.
Označevanje:
Pripravimo si tablice za označevanje – lahko jih kupimo v semenskih trgovinah ali v Obiju, Eurogardnu (ugodne), ali pa jih naredimo sami – razrežemo kakšno plastično vedro ali drugo plastiko, na katero se zlahka piše (vodoodporni flomaster) in ne razpade hitro (tanki lončki za pijačo niso primerni). Če bomo sejali v jogurtove in podobne lončke, lahko na začetku napišemo ime sorte kar na lonček in bomo kasneje pripravili tablice.
Zalivanje:
Vedno zalivamo toliko, da je zemlja vlažna in ne "napita" z vodo. Če je zemlja premokra, lahko semena zgnijejo. V suhi zemlji pa ne bodo mogla kalit. Zalivamo vedno po potrebi, voda pa mora vsa odteči – če bo na podstavku, na katerem so lončki, veliko preveč "lužic", je to znak, da smo zalili preveč. Osušite podstavek. Ne zalivamo po rastlinah.
Kaljenje:
Semena bodo ob primerni vlažnosti in dovolj visokih temperaturah skalila v nekaj dneh (ni nič nenavadnega, če bodo nekatera semena skalila kasneje – zamudniki). Poskrbimo, da bo zemlja vlažna, dokler niso vsi zunaj (oziroma željeno število).
Sejančke dnevno obračamo, saj se upogibajo k viru svetlobe. Tako preprečimo pretegnjenost sadik.
Če vam pri določeni sort ni skalila niti ena rastlina, pri drugih pa ja, je možno, da so semena tiste sorte slaba, zato čim prej ponovno posejemo več ali kar vsa semena tiste sorte (meni pa prosim javite, kaj vam ni skalilo oz. je slabo kalilo... vam bom poslala kaj drugega).
Če vam ne skali nič od nič, sigurno delate kaj narobe (prenizka temperatura, premokra ali presuha zemlja...) in mi čim prej pišite.
Pikiranje:
Ko sejančki naredijo prve liste (približno po 14 dneh), jih prepikiramo – presadimo. Tisti prejšnji listi so klični listi. Nove prepoznamo po drugačni obliki. Pri pikiranju pazimo, ko delamo s krhkimi sejančki, saj jih lahko poškodujemo. Zemlja naj bo bolj suha, saj je mokra zemlja težja in hitreje poškodujemo sejančke. Lonček malo stisnemo in nežno damo ven sejance skupaj z zemljo. Razrahljamo zemljo in ločimo sejance skupaj z zemljo, kolikor se to pač da. Če ima kakšen sejanec posebej dolgo glavno koreninico, jo skrajšamo (odščipnemo z nohti) približno do dolžine ostalih korenin. Na ta način bo sadika razvila močnejši koreninski sistem.
Pripravimo nove lončke (če kupujete, nabavite številko 10). Pokrijemo dno z zemljo (kakšen cm, odvisno od velikosti sejancev in posode). Sejancu razrahljamo koreninsko grudo in ga položimo v lonček (držimo ga čim bolj proti dnu, kjer je močnejši) in zasujemo z zemljo skoraj do kličnih listov (kakšen cm manj). V lončku naj bo po 1 sadika, ali pa več, če imamo večje lončke. Nežno zalijemo (spet ne preveč, saj lahko pikiranci zgnijejo). Nato zalivamo po potrebi in nikakor ne preveč (vlažna zemlja vs. mokra zemlja), predvsem pa ne po rastlinah, saj bomo sigurno staknili kakšno bolezen. Med zalivanji obvezno pustimo, da se zemlja osuši (odstopi od lončka) – listi ne smejo oveneti. Tako se rastlina pripravi na sušo.
Pikiranci naj bodo še kakšen teden v toplem prostoru, nato pa jih prestavimo v bolj hladen prostor (15°C), kjer imajo dovolj oz. čim več sonca. Če jih bomo pustili v toplem prostoru, se bodo pretegnili. Redno jih obračamo (pretegnjenost).
Špricanje:
Pikirance po kakšnem tednu od pikiranja že lahko špricamo z bio škropivi:
mleko: zmešamo ½ polnomastnega mleka in ½ zeliščnega čaja (porabimo stare zaloge), zmešamo in dobro pošpricamo ("okopamo") rastlino. Laktoza deluje kot zaščitni sloj in preprečuje nastanek bolezni. Priporočam. Ponavljamo tedensko, tudi kasneje, ko so sadike že zunaj na gredi (odlična preventiva, saj zaradi muhastega vremena (vroče in veliko dežja) hitro staknemo kakšno bolezen). Kasneje seveda špricamo manj oz. lahko tudi nič, če je lepo vreme.
Bio sodino (glej spodaj)
Utrjevanje:
Ko se aprila dnevi otoplijo (>18°C), lahko čez dan damo sadike na prosto, da se učvrstijo - stebla morajo namreč postati čim bolj močna, da bodo lažje nostila plodove – lahko se namreč zlomijo (teža, veter). Listi bodo bolj temno zeleni, če bodo imeli dovolj svetlobe. Ne izpostavljajte mladih sadik, ki še niso prilagojene, močnemu soncu, saj jih bo ožgalo (listni ožig). Ko jih dajamo ven, pazimo na veter in dež – če niso prilagojene (še nežne), jih bo zlomilo (zavetje). Nežen vetrič je zelo idealen za utrjevanje, sicer pa vse delamo postopoma. Če vam bo veter zlomil kakšno sadiko, jo lahko še rešimo – odrežemo jo na mestu, kjer se je zlomila. Porežemo skoraj vse liste, pustimo le tiste na vrhu, in jo čim globlje damo v zemljo (v lonček). Zemlja naj bo vlažna. Čez čas bo rastlina naredila korenine in bo primerljiva z ostalimi sadikami.
Ko se še bolj otopli, lahko pustimo sadike zunaj tudi ponoči (v zavetju). Minimalno naj bo to 1 teden preden jih nameravamo posaditi na gredo. Sedaj je tudi čas, da jih pošpricamo z bakrenim pripravkom (npr. Cuprablau, Agrostemin), če to želimo (vedno špricamo v zgodnjih jutranjih urah).
Sajenje:
Sejemo okrog 1.5. (+/- 14 dni), ko mine nevarnost slane (odvisno tudi od leta, zato malo spremljajte forume, kdaj bodo ostali sadili), na čim bolj sončno mesto – paradižniki potrebujejo SONCE. V senci bodo slabo rasli in boste obrali zelo malo paradižnikov, ki bodo zelo majhni. Sonce naj bo na dosegu cel dan (meni npr. hela hiša popoldne senco na vrtu, zato sem paradižnike preselila na njivo, na vrtu pa gojim drugo zelenjavo – solatnice, zelišča ipd.).
Nekaj dni pred sajenjem potrgamo klične liste in še nekaj ostalih višje, da lahko sadiko na gredi (oz. v posodi – za tiste, ki boste gojili v posodah) zakopljemo globlje (razrahljamo koreninsko grudo). Tega ne delamo tik pred sajenjem (bolezni). Listi posejane sadike naj se ne dotikajo tal (bolezni).
Sadimo ob kole – po 1 ali 2 sadiki (jaz sadim 2 in se dobro obnese – kol je med sadikama). Koli so lahko iz različnih materialov:
"kanele", ki jih dobimo na obali (trsje)
bambusove kanele (so že "luksuz", ker ne rastejo ravno na vsakem koraku, kot običajne kanele)
leskovi ali drugi koli – kar vam pač pride pod roko (spomladansko zatiranje razraslega grmovja na posesti)
plastični iz trgovine (izbire je kar precej)
Sadike takoj zvežemo – najraje z rafijo, ker je naravna in jo lahko jeseni pustimo tam.
Razdalja: med koli 50-70cm, med vrstami 100cm. Listi sosednjih rastlin se ne smejo tikati (izjema: tisti 2 sadiki, ki jih sadimo skupaj ob kol) – povečana zračnost in manjša možnost nastanka/prenašanja bolezni.
Če imamo determinantne sorte, ne potrebujejo opore. Posadimo jih bolj na daleč (100cm) in takoj naokoli obložimo s slamo, senom ipd.
Če ne živite na krasu, kjer imamo veliko kalcija, lahko pri sajenju v luknjo (preden damo sadiko) dodate jušno žlico zdrobljenih jajčnih lupin (spravljamo že zdej – operemo in osušimo) ali mletega dolomita.
Še en recept za bio škropivo, ki ga lahko redno uporabljamo kot preventivo.
Bio sodin fungicid
Za ta vsesplošni fungicid potrebujemo;
- 4,56 litra vode (zaokrožimo na pet)
- 1 jušno žlico sode bikarbone (ne polna žlica, temveč zravnana)
- 2 in pol jušne žlice kateregakoli rastlinskega olja.
Zgoraj našteto dobro premešamo, nato v to mešanico dodamo še pol jušne žlice naribanega navadnega otroškga mila (to je tisto brez dodatkov, ki se dobi v lekarni ali drogeriji). Vse skupaj dobro premešamo in prelijemo v škropilko. Škropivo je pripravljeno.
Med škropljenjem redno stresamo škropilko, da se sestavine med seboj ne bi ločile. Rastlino temeljito poškropimo z zgornje in spodnje strani listov, poškropimo pa tudi tla pod (okuženo) rastlino. Postopek ponavljamo na vsakih sedem dni.
Ta fungicid uporabljamo za zatiranje antraknoze (Collectotrichum spp.), zgodnje oblike paradižnikove plesni (Alternaria solani), paradižnikove plesni (Phytophthora infestans) in pegavosti (Septoria lycopersici in Pseudocercospora fuligena Syn. Cercospora fuligena) ter tudi sive plesni - pepelovke (Leveillula taurica/Oidiopsis taurica).
Zastiranje:
Okrog sadike lahko daste zastirko iz pokošene trave ipd. Tako boste imeli manj težav s plevelom, zadržalo bo pa tudi nekaj vlage v času suše. Vendar je potrebno okrog rastline vsake toliko malo razrahljat zemljo – kisik koreninam. Lahko si omislite tudi folijo, v katero naredite luknje in posadite sadiko. Ali pa jo potegnemo na vsaki strani vrste (levo in desno od sadike, čim bolj skupaj). Folija zadržuje vodo, kjer ni veliko padavin, po drugi strani pa se korenine ob močni vročini lahko skuhajo in rastlina umre.
Oskrba:
Ko sadika na gredi raste, jo redno privezujemo (da se ne zlomi vrh) in obtrgujemo stranske poganjke – zalistnike. Nad vsakim listom namreč zraste zalistnik ("novo steblo"). Če bi jih pustili, bi imeli pravo goščavo. Če nam je recimo ob kolu, kjer smo imeli 2 sadiki, ena umrla, lahko pustimo drugi sadiki rasti en (ali 2 ali več) zalistnikov in jih pri primerni velikosti privežemo ob kol. Češnjevim paradižnikom lahko npr. pustimo 4 stebla.
Obtrgujemo lahko tudi determinantne sorte, le da njim pustimo več stebel (recimo 4). Načeloma pa se jih ne obtrguje, saj tako zmanjšamo produkt. Obložimo jih s slamo, če smo jih ob sajenju premalo obložili. Plodovi naj bodo na slami in ne na zemlji. Če jih gojite v loncu, je to brezpredmetno.
Zalivanje:
Ko posadimo sadike, jih takoj zalijemo in še kakšna 2 tedna skrbimo, da so redno zaliti. Kasneje jih zalivamo bolj poredkoma, saj paradižnik ne rabi veliko vode. Nikoli ne zalivamo po rastlinah.
Paradižnik ne mara dolgotrajnega poletnega dežja (ko pada več dni zapored, temperature pa so visoke in je zelo soparno) – to so idealne razmere za nastanek bolezni. Zato preventivno špricamo z našimi bio pripravki. Mogoče bomo morali poseči tudi po kakšnih močnejših fungicidih (posvetujte se v prodajalni).
Gnojenje:
Zemljo na gredi pognojimo kot običajno (ne pretiravat), najboljši je hlevski gnoj, če ga lahko kje dobite, ali kompost. Kasneje ni potrebno dognojevat.
Če gojite v posodah, zmešajte malo kupljene zemlje(Compo Sana, Asef) in malo zemlje, ki jo dobite v naravi (navadna zemlja)– le ta je težja in bolje drži vodo, kot tista kupljena. Konec koncev lahko sadite tudi samo v navadno zemljo, ampak bi bilo dobro, da bi bila vsaj malo pognojena (kompost, mineralno gnojilo npr. Osmocote).
Če se vam zdi, da ima vaša rastlina kakšno bolezen, jo poslikajte in mi pošljite slike, lahko pa tudi pogledate na forumih (povezave spodaj).
Toča:
Proti toči lahko namestimo posebno mrežo, ki jo prodajajo v trgovinah za vrt. Če imamo veliko rastlin, z njo pokrijemo le naše favorite. Sicer pa si paradižniki po toči lepo opomorejo, če le ta ni zelo huda.
Spravilo semen:
Vzamemo lepe predstavnike določene sorte, prerežemo paradižnike na pol in stisnemo semena s sokom v lonček (jaz uporabljam jogurtove). Če ni dovolj tekočine, dolijemo malo vode, da niso semena na suhem. Lončke postavimo nekam, kjer nas ne bodo "motili". Semena bodo začela fermentirati. Fermentacija odpravi bakterije in povečuje kaljivost. Poleti je toplo, zato je po mojih izkušnjah dovolj, da jih postimo fermentirati 1 dan (hladnejše – 3 dni). Semena po 1 dnevu izperemo v gostem situ pod tekočo vodo. Nato jih postavimo ali na krožnik (keramičen, plastičen) ali na papir (jaz porabim reklame), kjer se bodo sušila. Sušimo jih dober teden (lahko tudi več) – ne sušimo na radiatorju, saj je prevroč in bi jih skuhal. Sicer pa poleti ne delajo radiatorji. Suha semena spravimo v papirnate vrečke (ne pozabite označiti (že prej) imena sorte, saj hitro pomešamo). Če jih nameravamo spraviti v plastične zip vrečke, jih sušimo še kakšen teden več, saj morajo biti semena res suha, drugače splesnijo.
Uporabne povezave:
http://www.rastline.com
http://rastline.mojforum.si
Odvisen je od lokacije oz. tega, kje boste pridelovali paradižnik. Obalčani in lastniki rastlinjakov bodo tako sejali prej, saj bodo sadike prej posadili na stalno mesto. Običajno sejemo 15.-20.3., lahko pa tudi že začetek marca, vendar morate paziti, da se vam sadike ne "pretegnejo", saj bodo dlje časa noter. Načeloma velja pravilo, da se seje okrog 8 tednov pred sajenjem na stalno mesto na gredo.
Semena naj kalijo na sobni temperaturi (recimo v dnevni sobi, na okenski polici zraven radiatorja) okrog 20-22°C, nikakor pa jih ne dajte v mrzel, neogrevan prostor, saj vam ne bodo skalila.
Lončki:
Posejemo jih lahko v različne lončke – jogurtove, posode od sladoleda... (ne pozabite narediti lukenj – zvrtamo z vrtalnikom ali pa segrejemo na ognju/plinu večji žebelj in prebodemo dno). Sama najraje recikliram lončke, v katerih kupimo rožice in sadike. Rabljene lončke dobro operemo in razkužimo (varekina (1:10), domestos ipd., saj vsebujejo natrijev hipoklorit, ki ubije glivice, bakterije...), saj lahko naše sadike fašejo kakšno neprijetno bolezen, česar pa res ne želimo, glede na ves vložen trud in velika pričakovanja.
Zemlja:
Kupujte boljšo zemljo (ne tiste iz Spara ipd.), ker je pri vzgoji zelo pomemben faktor. Slaba zemlja – slabe sadike s slabimi koreninicami, počasna rast; dobra zemlja – lepe, močne in zdrave sadike. Zemlja naj bo primerna za pikiranje zelenjava (npr. Compo) in naj ne bo gnojena (prehitevanje rasti).
Setev:
Lonček napolnimo do približno 2/3 z zemljo, na katero položimo željeno količino semen (glede na velikost lončka in željene količine sadik – posejemo vedno več semen). Lahko tudi bolj "nagužvamo", saj bomo itak potem presadili (pikirali). Pokrijemo s približno 1cm plastjo zemlje. Zalijemo, vendar ne preveč (voda mora lepo odteči) in postavimo na podstavek – lahko kakšen star pladenj, podstavek od posod za rože ipd.
Označevanje:
Pripravimo si tablice za označevanje – lahko jih kupimo v semenskih trgovinah ali v Obiju, Eurogardnu (ugodne), ali pa jih naredimo sami – razrežemo kakšno plastično vedro ali drugo plastiko, na katero se zlahka piše (vodoodporni flomaster) in ne razpade hitro (tanki lončki za pijačo niso primerni). Če bomo sejali v jogurtove in podobne lončke, lahko na začetku napišemo ime sorte kar na lonček in bomo kasneje pripravili tablice.
Zalivanje:
Vedno zalivamo toliko, da je zemlja vlažna in ne "napita" z vodo. Če je zemlja premokra, lahko semena zgnijejo. V suhi zemlji pa ne bodo mogla kalit. Zalivamo vedno po potrebi, voda pa mora vsa odteči – če bo na podstavku, na katerem so lončki, veliko preveč "lužic", je to znak, da smo zalili preveč. Osušite podstavek. Ne zalivamo po rastlinah.
Kaljenje:
Semena bodo ob primerni vlažnosti in dovolj visokih temperaturah skalila v nekaj dneh (ni nič nenavadnega, če bodo nekatera semena skalila kasneje – zamudniki). Poskrbimo, da bo zemlja vlažna, dokler niso vsi zunaj (oziroma željeno število).
Sejančke dnevno obračamo, saj se upogibajo k viru svetlobe. Tako preprečimo pretegnjenost sadik.
Če vam pri določeni sort ni skalila niti ena rastlina, pri drugih pa ja, je možno, da so semena tiste sorte slaba, zato čim prej ponovno posejemo več ali kar vsa semena tiste sorte (meni pa prosim javite, kaj vam ni skalilo oz. je slabo kalilo... vam bom poslala kaj drugega).
Če vam ne skali nič od nič, sigurno delate kaj narobe (prenizka temperatura, premokra ali presuha zemlja...) in mi čim prej pišite.
Pikiranje:
Ko sejančki naredijo prve liste (približno po 14 dneh), jih prepikiramo – presadimo. Tisti prejšnji listi so klični listi. Nove prepoznamo po drugačni obliki. Pri pikiranju pazimo, ko delamo s krhkimi sejančki, saj jih lahko poškodujemo. Zemlja naj bo bolj suha, saj je mokra zemlja težja in hitreje poškodujemo sejančke. Lonček malo stisnemo in nežno damo ven sejance skupaj z zemljo. Razrahljamo zemljo in ločimo sejance skupaj z zemljo, kolikor se to pač da. Če ima kakšen sejanec posebej dolgo glavno koreninico, jo skrajšamo (odščipnemo z nohti) približno do dolžine ostalih korenin. Na ta način bo sadika razvila močnejši koreninski sistem.
Pripravimo nove lončke (če kupujete, nabavite številko 10). Pokrijemo dno z zemljo (kakšen cm, odvisno od velikosti sejancev in posode). Sejancu razrahljamo koreninsko grudo in ga položimo v lonček (držimo ga čim bolj proti dnu, kjer je močnejši) in zasujemo z zemljo skoraj do kličnih listov (kakšen cm manj). V lončku naj bo po 1 sadika, ali pa več, če imamo večje lončke. Nežno zalijemo (spet ne preveč, saj lahko pikiranci zgnijejo). Nato zalivamo po potrebi in nikakor ne preveč (vlažna zemlja vs. mokra zemlja), predvsem pa ne po rastlinah, saj bomo sigurno staknili kakšno bolezen. Med zalivanji obvezno pustimo, da se zemlja osuši (odstopi od lončka) – listi ne smejo oveneti. Tako se rastlina pripravi na sušo.
Pikiranci naj bodo še kakšen teden v toplem prostoru, nato pa jih prestavimo v bolj hladen prostor (15°C), kjer imajo dovolj oz. čim več sonca. Če jih bomo pustili v toplem prostoru, se bodo pretegnili. Redno jih obračamo (pretegnjenost).
Špricanje:
Pikirance po kakšnem tednu od pikiranja že lahko špricamo z bio škropivi:
mleko: zmešamo ½ polnomastnega mleka in ½ zeliščnega čaja (porabimo stare zaloge), zmešamo in dobro pošpricamo ("okopamo") rastlino. Laktoza deluje kot zaščitni sloj in preprečuje nastanek bolezni. Priporočam. Ponavljamo tedensko, tudi kasneje, ko so sadike že zunaj na gredi (odlična preventiva, saj zaradi muhastega vremena (vroče in veliko dežja) hitro staknemo kakšno bolezen). Kasneje seveda špricamo manj oz. lahko tudi nič, če je lepo vreme.
Bio sodino (glej spodaj)
Utrjevanje:
Ko se aprila dnevi otoplijo (>18°C), lahko čez dan damo sadike na prosto, da se učvrstijo - stebla morajo namreč postati čim bolj močna, da bodo lažje nostila plodove – lahko se namreč zlomijo (teža, veter). Listi bodo bolj temno zeleni, če bodo imeli dovolj svetlobe. Ne izpostavljajte mladih sadik, ki še niso prilagojene, močnemu soncu, saj jih bo ožgalo (listni ožig). Ko jih dajamo ven, pazimo na veter in dež – če niso prilagojene (še nežne), jih bo zlomilo (zavetje). Nežen vetrič je zelo idealen za utrjevanje, sicer pa vse delamo postopoma. Če vam bo veter zlomil kakšno sadiko, jo lahko še rešimo – odrežemo jo na mestu, kjer se je zlomila. Porežemo skoraj vse liste, pustimo le tiste na vrhu, in jo čim globlje damo v zemljo (v lonček). Zemlja naj bo vlažna. Čez čas bo rastlina naredila korenine in bo primerljiva z ostalimi sadikami.
Ko se še bolj otopli, lahko pustimo sadike zunaj tudi ponoči (v zavetju). Minimalno naj bo to 1 teden preden jih nameravamo posaditi na gredo. Sedaj je tudi čas, da jih pošpricamo z bakrenim pripravkom (npr. Cuprablau, Agrostemin), če to želimo (vedno špricamo v zgodnjih jutranjih urah).
Sajenje:
Sejemo okrog 1.5. (+/- 14 dni), ko mine nevarnost slane (odvisno tudi od leta, zato malo spremljajte forume, kdaj bodo ostali sadili), na čim bolj sončno mesto – paradižniki potrebujejo SONCE. V senci bodo slabo rasli in boste obrali zelo malo paradižnikov, ki bodo zelo majhni. Sonce naj bo na dosegu cel dan (meni npr. hela hiša popoldne senco na vrtu, zato sem paradižnike preselila na njivo, na vrtu pa gojim drugo zelenjavo – solatnice, zelišča ipd.).
Nekaj dni pred sajenjem potrgamo klične liste in še nekaj ostalih višje, da lahko sadiko na gredi (oz. v posodi – za tiste, ki boste gojili v posodah) zakopljemo globlje (razrahljamo koreninsko grudo). Tega ne delamo tik pred sajenjem (bolezni). Listi posejane sadike naj se ne dotikajo tal (bolezni).
Sadimo ob kole – po 1 ali 2 sadiki (jaz sadim 2 in se dobro obnese – kol je med sadikama). Koli so lahko iz različnih materialov:
"kanele", ki jih dobimo na obali (trsje)
bambusove kanele (so že "luksuz", ker ne rastejo ravno na vsakem koraku, kot običajne kanele)
leskovi ali drugi koli – kar vam pač pride pod roko (spomladansko zatiranje razraslega grmovja na posesti)
plastični iz trgovine (izbire je kar precej)
Sadike takoj zvežemo – najraje z rafijo, ker je naravna in jo lahko jeseni pustimo tam.
Razdalja: med koli 50-70cm, med vrstami 100cm. Listi sosednjih rastlin se ne smejo tikati (izjema: tisti 2 sadiki, ki jih sadimo skupaj ob kol) – povečana zračnost in manjša možnost nastanka/prenašanja bolezni.
Če imamo determinantne sorte, ne potrebujejo opore. Posadimo jih bolj na daleč (100cm) in takoj naokoli obložimo s slamo, senom ipd.
Če ne živite na krasu, kjer imamo veliko kalcija, lahko pri sajenju v luknjo (preden damo sadiko) dodate jušno žlico zdrobljenih jajčnih lupin (spravljamo že zdej – operemo in osušimo) ali mletega dolomita.
Še en recept za bio škropivo, ki ga lahko redno uporabljamo kot preventivo.
Bio sodin fungicid
Za ta vsesplošni fungicid potrebujemo;
- 4,56 litra vode (zaokrožimo na pet)
- 1 jušno žlico sode bikarbone (ne polna žlica, temveč zravnana)
- 2 in pol jušne žlice kateregakoli rastlinskega olja.
Zgoraj našteto dobro premešamo, nato v to mešanico dodamo še pol jušne žlice naribanega navadnega otroškga mila (to je tisto brez dodatkov, ki se dobi v lekarni ali drogeriji). Vse skupaj dobro premešamo in prelijemo v škropilko. Škropivo je pripravljeno.
Med škropljenjem redno stresamo škropilko, da se sestavine med seboj ne bi ločile. Rastlino temeljito poškropimo z zgornje in spodnje strani listov, poškropimo pa tudi tla pod (okuženo) rastlino. Postopek ponavljamo na vsakih sedem dni.
Ta fungicid uporabljamo za zatiranje antraknoze (Collectotrichum spp.), zgodnje oblike paradižnikove plesni (Alternaria solani), paradižnikove plesni (Phytophthora infestans) in pegavosti (Septoria lycopersici in Pseudocercospora fuligena Syn. Cercospora fuligena) ter tudi sive plesni - pepelovke (Leveillula taurica/Oidiopsis taurica).
Zastiranje:
Okrog sadike lahko daste zastirko iz pokošene trave ipd. Tako boste imeli manj težav s plevelom, zadržalo bo pa tudi nekaj vlage v času suše. Vendar je potrebno okrog rastline vsake toliko malo razrahljat zemljo – kisik koreninam. Lahko si omislite tudi folijo, v katero naredite luknje in posadite sadiko. Ali pa jo potegnemo na vsaki strani vrste (levo in desno od sadike, čim bolj skupaj). Folija zadržuje vodo, kjer ni veliko padavin, po drugi strani pa se korenine ob močni vročini lahko skuhajo in rastlina umre.
Oskrba:
Ko sadika na gredi raste, jo redno privezujemo (da se ne zlomi vrh) in obtrgujemo stranske poganjke – zalistnike. Nad vsakim listom namreč zraste zalistnik ("novo steblo"). Če bi jih pustili, bi imeli pravo goščavo. Če nam je recimo ob kolu, kjer smo imeli 2 sadiki, ena umrla, lahko pustimo drugi sadiki rasti en (ali 2 ali več) zalistnikov in jih pri primerni velikosti privežemo ob kol. Češnjevim paradižnikom lahko npr. pustimo 4 stebla.
Obtrgujemo lahko tudi determinantne sorte, le da njim pustimo več stebel (recimo 4). Načeloma pa se jih ne obtrguje, saj tako zmanjšamo produkt. Obložimo jih s slamo, če smo jih ob sajenju premalo obložili. Plodovi naj bodo na slami in ne na zemlji. Če jih gojite v loncu, je to brezpredmetno.
Zalivanje:
Ko posadimo sadike, jih takoj zalijemo in še kakšna 2 tedna skrbimo, da so redno zaliti. Kasneje jih zalivamo bolj poredkoma, saj paradižnik ne rabi veliko vode. Nikoli ne zalivamo po rastlinah.
Paradižnik ne mara dolgotrajnega poletnega dežja (ko pada več dni zapored, temperature pa so visoke in je zelo soparno) – to so idealne razmere za nastanek bolezni. Zato preventivno špricamo z našimi bio pripravki. Mogoče bomo morali poseči tudi po kakšnih močnejših fungicidih (posvetujte se v prodajalni).
Gnojenje:
Zemljo na gredi pognojimo kot običajno (ne pretiravat), najboljši je hlevski gnoj, če ga lahko kje dobite, ali kompost. Kasneje ni potrebno dognojevat.
Če gojite v posodah, zmešajte malo kupljene zemlje(Compo Sana, Asef) in malo zemlje, ki jo dobite v naravi (navadna zemlja)– le ta je težja in bolje drži vodo, kot tista kupljena. Konec koncev lahko sadite tudi samo v navadno zemljo, ampak bi bilo dobro, da bi bila vsaj malo pognojena (kompost, mineralno gnojilo npr. Osmocote).
Če se vam zdi, da ima vaša rastlina kakšno bolezen, jo poslikajte in mi pošljite slike, lahko pa tudi pogledate na forumih (povezave spodaj).
Toča:
Proti toči lahko namestimo posebno mrežo, ki jo prodajajo v trgovinah za vrt. Če imamo veliko rastlin, z njo pokrijemo le naše favorite. Sicer pa si paradižniki po toči lepo opomorejo, če le ta ni zelo huda.
Spravilo semen:
Vzamemo lepe predstavnike določene sorte, prerežemo paradižnike na pol in stisnemo semena s sokom v lonček (jaz uporabljam jogurtove). Če ni dovolj tekočine, dolijemo malo vode, da niso semena na suhem. Lončke postavimo nekam, kjer nas ne bodo "motili". Semena bodo začela fermentirati. Fermentacija odpravi bakterije in povečuje kaljivost. Poleti je toplo, zato je po mojih izkušnjah dovolj, da jih postimo fermentirati 1 dan (hladnejše – 3 dni). Semena po 1 dnevu izperemo v gostem situ pod tekočo vodo. Nato jih postavimo ali na krožnik (keramičen, plastičen) ali na papir (jaz porabim reklame), kjer se bodo sušila. Sušimo jih dober teden (lahko tudi več) – ne sušimo na radiatorju, saj je prevroč in bi jih skuhal. Sicer pa poleti ne delajo radiatorji. Suha semena spravimo v papirnate vrečke (ne pozabite označiti (že prej) imena sorte, saj hitro pomešamo). Če jih nameravamo spraviti v plastične zip vrečke, jih sušimo še kakšen teden več, saj morajo biti semena res suha, drugače splesnijo.
Uporabne povezave:
http://www.rastline.com
http://rastline.mojforum.si
